Pripravljeni predlogi smernic za uporabo umetne inteligence v Sloveniji
Ljubljana, 24. novembra - Kljub uporabi umetne inteligence na skoraj dnevni ravni, ta tehnologija med posamezniki in podjetji še vedno vzbuja nezaupanje. Pod okriljem Digitalnega inovacijskega stičišča (DIH) Slovenije so zato pripravili predloge smernic za uporabo umetne inteligence v Sloveniji, s katerimi želijo podjetjem olajšati vpeljavo in uporabo te tehnologije.
"Umetno inteligenco v obliki sistemov in storitev uporabljamo skorajda vsakodnevno, nemalokrat celo nezavedno, kot je na primer uporaba GoogleMaps. Kljub temu tehnologija umetne inteligence še vedno vzbuja občutke nezaupanja in dvom v njene prednosti," so v sporočilu za javnost izpostavili v DIH Slovenije. Kot ugotavljajo, podjetja glede uporabe umetne inteligence predvsem skrbi vprašanje človeškega nadzora, etike, zasebnosti, preglednosti in transparentnosti.
V sklopu dogodkov AI Governance, ki jih je DIH Slovenije v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in vladno službo za digitalno preobrazbo organiziral v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, so predstavniki različnih fakultet v sodelovanju s podjetji analizirali področje umetne inteligence z različnih vidikov njene uporabe. Med drugim so se ukvarjali s temami industrije 4.0, medijev in analize tekstovnih dokumentov, pametnih skupnosti, slike, videa in zvoka.
Zaključni dogodek je potekal 17. novembra v Računalniškem muzeju v Ljubljani, v ospredju pa je bil razvoj umetne inteligence z vidika mladih, ki imajo do tehnologije manj predsodkov, saj z njo odraščajo. Študenti s šestih fakultet so se posvetili predvsem regulaciji zbiranja podatkov, njihovi hrambi in nadaljnji uporabi, odgovornosti ustvarjalcev in nediskriminatornosti umetne inteligence ter vzpostavitvi pravnih okvirov razvoja UI za varno in učinkovito rabo, so pojasnili.
Bodoči strokovnjaki so po prepričanju direktorice DIH Slovenije Katje Mohar Bastar so razpravi "dodali vidike generacije, ki vstopa v poslovni svet in je že od svojih začetkov vključena v sisteme, ki UI uporabljajo". S pomočjo idej študentov bodo zaključili smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki bodo lahko podlaga vsem segmentom uporabnikov, da bodo delovali skladno z dogovori in skrbeli, da bo omenjena tehnologija v Slovenija uporabljena na dogovorjene načine, s katerimi se strinjajo vsi deležniki, je pojasnila.
Predlagane smernice, ki so dostopne preko spletne strani digitalnega inovacijskega stičišča, veliko pozornosti namenjajo izobraževanju oz. ozaveščanju različnih deležnikov o različnih vidikih umetne inteligence. Smernice tako med drugim določajo, da je treba uporabnike sistemov umetne inteligence izobraziti in informirati o omejitvah in predpostavkah modelov umetne inteligence, ki jih uporabljajo, da ga lahko na pravilen način umestijo v poslovno-organizacijski proces ter tudi kasneje evalvirajo morebitne škodljive posledice uporabe.
Predlog zajema tudi izobraževanje širše javnosti, ki kot pomemben generator podatkov in strank, sodeluje pri uvajanju tehnologij umetne inteligence, o tem, kaj je dovoljena in kako je regulirana uporaba podatkov. Poseben poudarek pri tem bi moral biti na opredelitvi možnih pozitivnih in negativnih posledic.
Predlagane smernice narekujejo tudi dostopne podatke vladnih agencij, ki morajo biti primerni za strojno branje, dobre kvalitete in posodobljeni, je med drugim navedeno v smernicah.
Kot poudarjajo na DIH Slovenije, so bili vključeni študenti navdušeni, da so lahko sodelovali pri pripravi tako pomembnih vsebin. "Umetna inteligenca sama po sebi ni slaba, na ljudeh pa je, da ustvarimo okvir za njeno varno, transparentno, pravno, etično in moralno nesporno uporabo," je dejala študentka Evropske pravne fakultete Anastasia Sorgo.