Mitja Hafner Fink: Slovenci kljub družbenemu odpiranju nezmožni ločitve od tradicionalnih vrednot

Center, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani med drugim izvaja raziskave s področja družbene razslojenosti, migracij, političnega javnega mnenja, volilnih procesov in razširjenosti množičnih medijev. S projektom Slovensko javno mnenje je center vključen tudi v mednarodne komparativne programe kot denimo Mednarodna splošna družboslovna anketa (International Social Survey Program), Mednarodna raziskava vrednot (World Value Survey), Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey) in druge.

Center je nastal z namenom, da bi bil v pomoč politiki pri odločanju, razlaga profesor in raziskovalec Mitja Hafner Fink. Njegov namen danes pa je predvsem akademski, kjer poskušajo razumeti in pojasnjevati družbene procese ter pojave. Podatki za Slovenijo so tako uporabljeni tudi v mnogih mednarodnih akademskih raziskavah. "S temi programi je Slovenija postavljena na zemljevid svetovnega družboslovja," poudarja.

Od osamosvojitve naprej so po njegovih besedah z anketami na različne načine poskušali pomagati odločevalcem oziroma spremljati politične procese. Največjega zanimanja s strani politike pa so bila deležna vprašanja o volilnih namerah. "Ponavadi so politiki najraje spraševali o tem, kakšno možnost ima njihova stranka na volitvah, kar je bilo takrat tudi nekaj novega" je dejal. Danes to ni več center zanimanja raziskovalcev, saj se s tem ukvarjajo mnoge druge agencije, ki javno mnenje o teh vprašanjih merijo tudi večkrat letno.

S Slovenskim javnim mnenjem merijo družbeni utrip, pri čemer jih bolj kot mnenja zanimajo vrednote, ki za temi mnenji stojijo. "Ugotoviti želimo, kaj je tisto, kar na nek način poganja izražanje mnenj in delovanje ljudi," poudarja. Merijo tudi splošno zaupanje ljudi in zaupanje v različne institucije, ki so "pomemben cement za delovanje družbe". V vsako raziskavo vključijo tudi manjši del aktualnih tem. Posebej so se angažirali v času pandemije covida-19, letos so dodali tudi nekaj vprašanj o vojni v Ukrajini. "Poskušamo se odzivati na recimo temu teme, ki žulijo ljudi in politiko," je dejal.

Prisegajo na terensko raziskovanje z osebnim anketiranjem

Pri metodologiji so konservativni, pravi Hafner Fink, še vedno namreč prisegajo na terensko raziskovanje z osebnim anketiranjem v živo. To je tudi zahteva za akademske raziskave, kjer se pričakuje uporaba najboljše možne metodologije. Tudi vzorci morajo biti kakovostni, takšni, da lahko iz njih sklepajo na celotno populacijo. Njihove raziskave tako trajajo tudi več mesecev, da dobijo dovolj reprezentativen vzorec. Zaželena stopnja odgovarjanja je 70 odstotkov, kar dosegajo redki. Pri zadnji raziskavi so dosegli približno šestdeset odstotkov, kar je izjemno, poudarja. Stopnja odgovarjanja pri telefonskih ali spletnih anketah je namreč le okoli 15 odstotkov.

Jedro njihovih raziskav je torej vse do pandemije temeljilo na osebnem anketiranju, po tem pa so začeli tudi s spletnim anketiranjem. Ravno ob "lockdownu" so bili namreč pripravljeni na novo terensko raziskavo, a ker niso mogli na teren, so se odločili za spletno anketo. Pripravljenega vzorca se namreč ne da odložiti, saj bi bil zaradi spreminjanja populacije čez čas zastarel, razlaga profesor Hafner Fink.

Določene raziskave zdaj opravljajo preko spleta, kamor se poskuša seliti večina raziskovalcev in agencij. V okviru mednarodnih akademskih programov pa iščejo rešitve, ki bi omogočile kombiniranje različnih načinov anketiranja znotraj ene raziskave. Raziskave učinkov kombiniranega anketiranja in primerljivosti rezultatov že potekajo, a dokončne rešitve tega prehoda še ni, pojasnjuje.

Gre namreč za dve različni situaciji, v kateri ljudje izražajo svoja mnenja, kar lahko vpliva na rezultate. Raziskovalci pri spletnem anketiranju nad vzorcem nimajo toliko nadzora, saj anketirance k sodelovanju povabijo prek pošte, ne vedo pa, kdo se je vabilu odzval. Ker so starejši običajno manj vešči uporabe spleta, so jim sicer omogočili, da na vprašalnik odgovorijo pisno, za kar se odloči med 10 in 15 odstotkov anketirancev. "Če jih ne bi vključili v raziskavo, bi imeli precej slabšo starostno strukturo realiziranega vzorca," opozarja Hafner Fink a dodaja, da so s prehodom na splet k odgovarjanju privabili mlajše.

Raziskava na temo družine in delitve spolnih vlog

V pomladansko-poletni anketi so izvedli več raziskav. Vključili so tudi Mednarodno splošno družboslovno anketo, ki vsebuje blok 60 vprašanj na eno temo - letošnja tema je bila družina in delitev spolnih vlog. Vključili so še raziskavi o uporabi interneta in o brezdomcih, raziskava Slovensko javno mnenje pa vsebuje tudi nekaj standardnih vprašanj, denimo o zadovoljstvu na osebni ravni in z delovanjem družbe, demokracije in drugih podsistemov. Blok vprašanj je bil namenjen tudi pandemiji in vojni v Ukrajini.

Iz rezultatov ankete je razvidno, da smo Slovenci razcepljeni med varnostjo in svobodo. To se je v času pandemije pokazalo v konfliktnih situacijah, ko smo bili razdvojeni med strahom pred boleznijo na eni in svobodo na drugi strani, kar je bilo vidno tudi skozi močno kritiko do ukrepov oblasti. Le 10 odstotkov ljudi je v anketi na prvo mesto postavilo socialno enakost. Slovenci smo namreč v vrhu evropskih držav po pričakovanju enakosti dohodkov, prepričani smo tudi, da bi morala za to poskrbeti vlada. "Kaže se nek odmev egalitarnega sindroma iz nekdanje Jugoslavije," meni.

Raziskava meri tudi zaupanje v institucije. Visoko na lestvici zaupanja so med Slovenci represivne institucije, vojska in policija, ki je sicer v zadnjem obdobju nekaj zaupanja izgubila. Visoko je tudi Evropska unija, nizko na tej lestvici so politične stranke, tudi parlament, čeprav ne tako nizko kot vlada. Tudi to po njegovem mnenju nakazuje na razočaranje nad politiko po velikih pričakovanjih iz časa tranzicije, kar je sicer značilno za vse postsocialistične države. "V socializmu namreč ni bilo prave politike, ljudje so samo sodelovali v ritualih," izpostavlja.

Največ ljudi se je v raziskavi izreklo, da jih le malo zanima politika. Tudi to je težava odmevov postsocialističnih držav in avtoritarnih sistemov, meni. Precej malo ljudi je v času med enimi in drugimi volitvami aktivno političnih. Tudi članstvo v strankah pri nas ne presega pet odstotkov, čeprav se je v času pandemije ta odstotek nekoliko dvignil. V nekaterih družbah je ta odstotek med 15 in 20. "Ljudje sicer spremljajo politiko, a so bolj gledalci, kot pa gladiatorji," je dejal.

Raziskava je pokazala tudi, da več ljudi ne zaupa medijem, kot pa jim zaupa. Problem pri medijih je, da so zelo raznoliki in se zato ljudje zelo težko odločajo, komu zaupati. Mediji že dlje časa niso vse tisto, kar bi pričakovali od njih, pravi. Tudi vse, kar se je v zadnjih dveh letih dogajalo na področju medijev, je pustilo svoj madež. Zaupanje vanje se je namreč zmanjšalo ravno v času epidemije, ko je največ zaupanja izgubila tudi vlada. Celo zdravstveni sistem, ki vmes tudi ni deloval, je na zaupanju izgubil manj.

V času opravljanja raziskave se je vojna v Ukrajini odvijala le nekaj mesecev, a smo bili Slovenci zaradi tega zaskrbljeni. Rusijo vidimo kot glavnega krivca za vojno, čeprav v nezanemarljivi meri menimo, da so k konfliktu pripomogle tudi ZDA. Smo pa bili zadržani do zaostritev ukrepov proti Rusiji. Morda pa spomladi še ni bilo tolikšnega občutka, kako lahko situacija v Ukrajini vpliva na nas, pojasnjuje, predvsem v zvezi z energetsko krizo in zvišanjem cen energentov in hrane pred zimo. To se bo pokazalo v jesenski anketi, je zaključil.

Supervolilno leto

V supervolilnem letu se bomo na volišče odpravili petkrat. Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij rezultatov sicer ne napoveduje, je pa nizka volilna udeležba, kot je bila na nedavnih lokalnih volitvah, značilna za Slovence in tudi za vse mlajše demokracije, je pojasnil Hafner Fink. Po profesorjevih besedah ta izhaja iz razočaranja nad politiko, saj smo imeli ob menjavi družbenih sistemov velika pričakovanja. Razlog je tudi ta, da smo iz časa socializma navajeni, da je udeležba na volitvah zgolj nek ritual, nima pa prave moči za spremembe, meni.

Med razloge uvršča tudi to, da se državnozborske volitve smatrajo kot prvorazredne na nacionalni ravni. Na druge volitve se ljudje namreč drugače odzivajo. "Utrujenost od volitev" pa je po njegovem mnenju je le en majhen del razloga za nizko udeležbo.

Zgodovinsko gledano so sicer referendumi bistveno slabše obiskani kot volitve, predvsem zaradi tem, ki so bile predmet referendumov. Ljudje o njih pač niso imeli mnenja, ocenjuje. "Mnenje je tudi to, da ga nimaš," izpostavlja.

V raziskavi Slovensko javno mnenje 2022 se krivulji levo in desno opredeljenih državljanov približujeta. Vseskozi je sicer malo višji delež ljudi, ki se opredeljujejo za leve, krivulji pa se približujeta, ker se krepi sredina, pojasnjuje. "Desno in levo" je tradicionalna delitev v politiki, ki pa čedalje manj opisuje dejansko situacijo. Priča smo namreč tako desnemu kot levemu populizmu in delitvam, iz katerih se poskušajo ljudje izvleči.

Na to se odziva tudi politika. A je lezenje politike proti sredini dvorezen meč, opozarja. Neodvisnost namreč lahko pomeni tudi to, da nimaš mnenja oziroma jasnega političnega profila. "V politiki moraš biti ideološki, moraš imeti vizijo, kako vidiš družbo in stranke naj bi jo imele. Če je nimajo, imajo težave," pravi.

Politika se na javnomnenjske raziskave naslanja predvsem v predvolilnem času, zato ga čudijo nekatere pobude, da bi se jih pred volitvami prepovedalo. Javno mnenje resda obstaja šele takrat, ko ga izmerijo, poudarja. To je ena od informacij, ki jo imajo ljudje in se lahko po njej ravnajo. Kakšen vpliv imajo ankete, je odvisno predvsem od psihološkega profila vsakega volivca. Informacijo pa imajo tudi politiki, da se znajo obnašati na predvolilnih soočenjih, še izpostavlja Hafner Fink.