STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Preglove nagrade letos prejeli Jana Aupič, Alja Prah in Anže Prašnikar

Ljubljana, 14. decembra - Kemijski inštitut je na današnji slovesnosti podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki prestižne Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2022 so Jana Aupič, Alja Prah in Anže Prašnikar, so v sporočilu za medije navedli na inštitutu.

Ljubljana, Kemijski inštitut. Prejemnik Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Anže Prašnikar. Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Prejemnik Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Anže Prašnikar.
Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana, Kemijski inštitut. Prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Jana Aupič. Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Jana Aupič.
Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana, Kemijski inštitut. Prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Alja Prah. Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana, Kemijski inštitut.
Prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved Alja Prah.
Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana. Preglova nagrada Kemijskega inštituta. Foto: Kemijski inštitut

Ljubljana.
Preglova nagrada Kemijskega inštituta.
Foto: Kemijski inštitut

Jana Aupič se je v okviru doktorskega dela ukvarjala z načrtovanjem proteinskih ovitih vijačnic. Z ustreznim povezovanjem peptidov, ki tvorijo dimer ovite vijačnice v polipeptidno verigo, je mogoče načrtovati različne poliedrske oblike. Takšen način načrtovanja, poimenovan proteinski origami, zahteva uporabo ortogonalnih setov ovitih vijačnic, kjer vsak peptid tvori ovito vijačnico le s svojim peptidnim partnerjem.

Aupič je nadgradila metodo proteinskega origamija z razvojem seta konformacijskih stikal, katerih zvijanje in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati. Takšna konformacijska stikala lahko služijo kot osnova za nadzorovanje proteinske aktivnosti cepljenih proteinov, razvoj biosenzorjev za zaznavanje celične koncentracije Zn(II) ionov, ali za preklopno biofunkcionalizacijo površin.

Alja Prah se je pri svojem doktorskem delu ukvarjala s preučevanjem samega izvora encimske katalize z uporabo metod računske kemije in sicer na primeru encimov monoamin-oksidaz. Ti encimi sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze monoaminskih živčnih prenašalcev in so vpleteni v nastanek številnih nevrodegenerativnih bolezni. Glavnina njenih raziskav je bila osredotočena na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov. Njeni rezultati pokažejo, da elektrostatske interakcije v veliki meri nadzorujejo substratno selektivnost encimov ter, da je na podlagi njenega pristopa mogoče razločevati majhne razlike v selektivnosti strukturno podobnih izoencimov.

Anže Prašnikar se je v svojem doktorskem delu ukvarjal s tehnologijami, ki bodo v bližnji prihodnosti ključno prispevale k zmanjšanju izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračje. Proučeval je katalizatorje za pretvarjanje ogljikovega dioksida v metanol, ki se lahko uporablja kot koristna kemikalija ali gorivo. Medtem ko je pretvorba ogljikovega monoksida v metanol že dobro poznan postopek z učinkovitimi katalizatorji, je ogljikov dioksid zaradi inertnosti bistveno teže pretvarjati. Reakcija terja visoke temperature in tlake, zato je poznavanje strukture in delovanja katalizatorjev ključno pri optimizaciji postopka.

Prašnikar je industrijski katalizator Cu/ZnO/Al2O3 karakteriziral z različnimi sodobnimi eksperimentalnimi tehnikami, preizkusil v reaktorjih pri različnih pogojih in nato izdelal mikrokinetični model. Prav tako je opisal vpliv temperature, tlaka in časa na deaktivacijo katalizatorja, kar kljub široki razširjenosti uporabe tega katalizatorja v industriji do sedaj ni bilo zabeleženo.

Na slovesnosti so podelili tudi svečane listine vsem tistim, ki so raziskovalno delo za doktorat znanosti opravili in tudi zaključili na Kemijskem inštitutu v letu 2022. Gre za pet novih doktoric znanosti in štiri nove doktorje znanosti, ki tako stopajo na samostojno raziskovalno pot.

Prvič letos so na Kemijskem inštitutu razglasili tudi prejemnika financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca. Prejemnik financiranja za leto 2022 je Andraž Krajnc, raziskovalec v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta.

Namen omenjenega projekta je, po navedbah inštituta, mlade raziskovalke in raziskovalce Kemijskega inštituta podpreti pri samostojni raziskovalni poti, jih spodbuditi h kakovostnim prijavam na razpise ARRS ter povečati njihovo konkurenčnost pri prijavah na projekte Evropskega raziskovalnega sveta.

Poleg navedenih nagrad in priznanj pa so na slovesnosti podelili tudi priznanji Naj mentorica in Naj mentor Kemijskega inštituta. Ta naziv je za leto 2022 pripadel Ivi Hafner Bratkovič ter Petru Djinoviću. Kot so ob tem poudarili na inštitutu, razpis za Naj mentorico in Naj mentorja na inštitutu pripravljajo v želji, da bi spodbudili kulturo dobrega mentoriranja, saj je ta za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena.