STAznanost

Gospodarstvo in znanstvena sfera za tesnejše sodelovanje

Ljubljana, 2. februarja - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in Inženirska akademija Slovenije so se na današnjem sestanku dogovorili za krepitev medsebojnega sodelovanja in proaktivno naslavljanje "doline smrti" na področju tehnološkega razvoja in inovacij.

Kot so sporočili iz GZS, je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal izpostavila oktobra 2020 podpisano zavezništvo med GZS, rektorsko konferenco in koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov za vzdržen razvoj Slovenije ter se zavzela za še tesnejše sodelovanje. V luči povezovanja naj bi se zavezništvu pridružili tudi Inženirska akademija Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).

Rektor Univerze v Ljubljani in predsedujoči rektorski konferenci Gregor Majdič, direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in predsednik inženirske akademije Mark Pleško so pozdravili pobudo tesnejšega partnerstva in proaktivnega delovanja v dobro razvoja Slovenije.

Anderluh je ocenil, da so določeni cilji, zastavljeni v zavezništvu, že doseženi, določeni so v izvajanju, druge cilje pa da je treba na novo definirati in jih znova nasloviti. Opozoril je, da je postopek preoblikovanja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v novo Agencijo za raziskave, razvoj in inovacije prepočasen, ter da primanjkuje jasnih usmeritev.

Sogovorniki so bili kritični tudi do novo zastavljenega Inovacijskega sveta, kjer, kot je poudaril Majdič, ni vključen noben predstavnik iz raziskovalne in razvojne sfere. Pleško je priporočil, da se da večji poudarek strateškemu pristopu ter zagotavljanju visokokvalificiranih kadrov tako v gospodarstvu kot v raziskovalni sferi.

Sogovorniki so spregovorili o pomenu inovacij, demo- in pilotnih centrov, razvojnega povezovanja na vseh ravneh tehnološkega razvoja ter izpostavili nujnost povečanja razpoložljivih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. Hkrati so se zavzeli za uskladitev področij raziskav in razvoja s potrebami in zmogljivostmi gospodarstva.

Strinjali so se, da brez sodelovanja vseh deležnikov, tudi politike, brez pravih usmeritev in ciljanih akcij ne bo mogoče doseči dviga dodane vrednosti v Sloveniji. Gre sicer tudi za enega izmed ciljev, ki jih je izpostavila GZS na zadnjem vrhu slovenskega gospodarstva - dvig dodane vrednosti na 88.000 evrov do leta 2030. "Da to dosežemo, pa so potrebni tudi motivirani, kompetentni in primerno plačani kadri," so bili po navedbah GZS jasni sogovorniki.

Konec februarja oz. začetek marca GZS, rektorska konferenca, koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov, inženirska akademija ter Svet za razvoj SAZU načrtujejo podpis širšega zavezništva za nadaljnji razvoj Slovenije, h kateremu bodo povabili tudi predstavnike vlade, so še sporočili.