Raziskovalci z velikimi napredki v nevroznanosti

Nevrolog Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je predstavil, kako lahko v primeru najtežjih bolezni in okvar živčevja bolnikom komunikacijo z okoljem omogočajo možgansko-računalniški vmesniki. Kot eno od hujših tovrstnih bolezni je izpostavil amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), nevrološko bolezen, pri kateri mišice slabijo in usihajo. Bolniki imajo tako lahko težave s požiranjem hrane, govorjenjem, hojo in dihanjem, nazadnje pa preidejo v stanje vklenjene zavesti, ko je bolniku kljub ohranjeni zavesti onemogočena kakršnakoli komunikacija z okolico.

Z razvojem možgansko-računalniških vmesnikov pa se odpirajo možnosti, da tudi takšni bolniki spregovorijo. Sistemi za neinvazivno in invazivno merjenje možganske aktivnosti omogočajo dostop do informacij, vkodiranih v možganski skorji, na drugi strani pa računalniki, podprti z umetno inteligenco, te informacije analizirajo, nadgradijo in pretvorijo v razumljiv govor.

Med drugim tako obstajajo elektroencefalografski možgansko-računalniški vmesniki, ki omogočajo merjenje možganske električne aktivnosti s pomočjo elektrod na površini glave. Nekateri možgansko-računalniški vmesniki pa so bolnikom tudi že pomagali komunicirati tako, da so zaznali njihovo očesno gibanje. Po besedah Koritnika so možgansko-računalniški vmesniki dober primer, kako lahko sodobna tehnologija pomaga bolnikom, ko jim medicina ne more ponuditi učinkovitega zdravljenja.

V nadaljnjih predavanjih so strokovnjaki pozornost posvetili tudi novim odkritjem na področju uporabe psihoaktivnih substanc pri terapiji posttravmatske stresne motnje in nevropsihiatričnim posledicam covida-19.

Spraševali so se tudi, kakšni so na primer potencialni vplivi na nastanek multiple skleroze, predstavili vpoglede v nevrodegenerativne bolezni skozi prizmo možganskih omrežij ter se dotaknili odkrivanja in razvoja novih neopioidnih zdravil kot potencialne nove protibolečinske terapije, ki v nasprotju z opioidnimi zdravili ne povzroča odvisnosti.

Po mnenju predsednika Sinapse Roglja so napredki v nevroznanosti ključni za razumevanje delovanja človeških možganov. Zato je pomembno spodbujati razvoj nevroznanosti in tudi nevroznanstveno izobraževanje, kar je tudi ena od poglavitnih nalog društva Sinapsa in eno od glavnih sporočil slovenskega dneva možganov. Ta dan so na pobudo Sinapse prvič praznovali leta 2016, od takrat pa ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko poteka mednarodna akcija Teden možganov.