STAznanost

Na čelu komisije za enake možnosti v znanosti Kristina Žagar Soderžnik

Ljubljana, 30. marca - Na prvi seji se je danes sestala komisija za enake možnosti na področju znanosti, ki bo delovala v mandatnem obdobju od 2023 do 2026. Vodja 14-članske komisije v novem mandatu je Kristina Žagar Soderžnik z Instituta Jožef Stefan, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Ljubljana. Vodja komisije za enake možnosti v znanosti Kristina Žagar Soderžnik. Foto: Osebni arhiv

Ljubljana.
Vodja komisije za enake možnosti v znanosti Kristina Žagar Soderžnik.
Foto: Osebni arhiv

Udeleženke in udeležence je uvodoma nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki se jim je zahvalil, da so sprejeli članstvo v komisiji. "Najbrž si vsi želimo, da takšne komisij ne bi več potrebovali, vendar sem prepričan, da je trenutno še vedno potrebna," so v sporočilu za javnost povzeli besede Papiča.

Prepričan je, da bo imela komisija precej dela. Usmeritvam, predlogom, kako izboljšati enakost na področju znanosti, bodo prisluhnili in jih poskušali na ministrstvu uresničiti, je zagotovil minister in poudaril, da ima komisija pri delu vso njegovo podporo.

Ministrstvo za visoko šolstvo ob pomoči strokovnega telesa komisije za enake možnosti na področju znanosti sledi načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri pripravi pravnih aktov in drugih strateških dokumentov v znanosti ter pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti ministrstva. Podpira tudi promocijske in druge dejavnosti pri zagotavljanju enakih možnosti v znanosti.

Že tretje desetletje namreč v državah članicah EU potekajo prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila vsakršna diskriminacija. V zadnjih letih se je še posebej povečevalo zanimanje za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo premajhno udeležbo na višjih stopnjah akademskih karier in pri odločanju.

Čeprav sta v Sloveniji spola ob diplomi in doktoratu številčno približno izenačena, se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure bistveno zmanjša. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo.

Evropska komisija je namreč leta 1998 v Helsinkih ustanovila posebno skupino za ženske v znanosti, v kateri že od začetka sodeluje tudi Slovenija. Vključitev Slovenije kot države kandidatke v evropske raziskovalne programe je spodbudilo takratno ministrstvo za znanost in tehnologijo, da je leto kasneje kot nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti imenovalo Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila še ustanovitev komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti, predhodnice današnje komisije, je zapisano na spletni strani ministrstva.