Občansko raziskovanje vse pomembnejši instrument pri reševanju globalnih problemov

Kot je na posvetu v organizaciji sveta za razvoj pri SAZU dejal njegov predsednik Igor Emri, je človeška civilizacija dosegla točko, ki zahteva resen razmislek o vrednotah, ki so ključne za njen obstoj v naslednjih 100 letih. "V ta namen potrebujemo sodelovanje med različnimi znanstvenimi področji, vedami, disciplinami, ter vključevanje celotne družbe, tako horizontalno kot vertikalno. Potrebujemo prehod v na znanju temelječ družbeni sistem, ki bo promoviral občansko raziskovanje, kar je tudi del vizije Slovenije 2050," je poudaril.

Po besedah komunikologa Slavka Splichala, ideja občanske znanosti, ki sta ji posvečeni tudi Mlinarjevi deli Izzivi občanskega raziskovanja I in II, poudarja pomen vključevanja in sodelovanja javnosti v znanstvenem raziskovanju z namenom povečanja znanstvenega vedenja.

Občansko raziskovanje po mnenju glavnega urednika monografij, sociologa in akademika Zdravka Mlinarja postaja vse pomembnejše, saj v raziskovanje vključuje "navadne ljudi" in spodbuja sodelovanje med eksperti in laiki. Obenem omogoča vključevanje velikega števila ljudi pri zbiranju podatkov v obsegu, ki ga posamezni raziskovalci ali ustanove ne morejo doseči.

Sourednik monografije Mihael Naglič meni, da so ravno Izzivi občanskega raziskovanja prvi poskus udejanjanja ta čas v svetu zelo aktualne paradigme občanskega raziskovanja v Sloveniji, ki prispeva tudi k ozaveščanju o bivanjski in ekološki krizi vsega človeštva in sveta.

K pripravi monografije je prispevalo več kot 140 sodelujočih, večinoma Žirovcev in, kot pravi Naglič, "prijateljev Žirov". Tudi Mlinar je žirovski rojak, ki je vse življenje v tesni povezavi s svojim rojstnim krajem. V predgovoru zbornik predstavi kot delo, v katerem se celovito in na konkretnem primeru občani vključujejo v dejavnosti, ki so praviloma zamejene na akreditirano profesionalno dejavnost akademske sfere.

V zborniku je zbranih veliko prispevkov, ki se dotikajo paradigme občanskega raziskovanja. Socialna psihologinja Mirjana Ule je med drugim omenila prispevek o učencih kot raziskovalcih v evropskem projektu o okolju. "Ta projekt izvajajo učenci osnovne šole iz Žirov v okviru projekta Erasmus o pametnem upravljanju z odpadki. Učenci v projektu poskušajo povečati skrb za okolje, zmanjševati nepotrebno potrošnjo in prekomerno uporabo vode, ki so pravzaprav globalne naloge vsega človeštva," je predstavila.

V projektu so učenci tako razmišljali o recikliranju in pametni uporabi odpadkov, konstruirali preprost kompostnik in čistilno napravo, s plakati in letaki pa so obveščali javnost o svojem delu. "Mladim kot raziskovalcem ni bila toliko v interesu znanost sama, ampak raziskovanje kot sestavni del življenjske dejavnosti," je še povedala.