Humanistika in družboslovje

Politika, gospodarstvo in izobraževalno-raziskovalna sfera skupaj za razvoj Slovenije

Ljubljana, 18. aprila - Najvišji predstavniki vlade, gospodarske zbornice in izobraževalno-raziskovalne sfere so danes podpisali dogovor o strateškem sodelovanju za tehnološki razvoj in inovacijski preboj, ki so ga poimenovali Za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo. Samo z znanjem in skupnim delovanjem bomo dosegli razvoj države, je bilo glavno sporočilo.

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Predsednik Rektorske konference RS Gregor Majdič, predsednik vlade Robert Golob, predsednik GZS Tibor Šimonka in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregor Anderluh.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Predsednik vlade Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Predsednik vlade Robert Golob.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregor Anderluh, predsednik Rektorske konference RS Gregor Majdič in predsednik vlade Robert Golob.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, GZS.
Podpis dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko za pametno, trajnostno in konkurenčno Slovenijo.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Dogovor so v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podpisali premier Robert Golob, predsednik GZS Tibor Šimonka, predsednik Rektorske konference RS in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič ter predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in prvi mož Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.

Med strateškimi cilji, ki jih navaja dogovor, je npr. povečanje skupnih javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost na najmanj 2,8 odstotka BDP do 2027, pri čemer naj bi javna sredstva dosegla najmanj 1,0 odstotka BDP, zasebna pa najmanj 1,8 odstotka BDP. Ob tem naj bi si prizadevali za dodaten dvig po 2027.

Med cilji so tudi izboljšanje raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega okolja, debirokratizacija in davčna razbremenitev na področju raziskav in razvoja.

Omenja se krepitev izobraževanja vrhunskih kadrov, kar bo omogočilo širitev področij raziskav, razvoja in inovacij tako univerzah, raziskovalnih zavodih s stabilnim financiranjem in v gospodarstvu ter javni upravi.

Podpisniki obljubljajo okrepitev izvajanja strateških dokumentov na področju raziskav in razvoja ter sofinanciranje vzpostavitve pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, obenem pa tudi pospešitev povezovanja raziskovalnih organizacij, visokošolskega sistema in gospodarstva.

Zaveza je tudi učinkovita nova Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost z dodatnimi sredstvi za njeno delovanje. Ta agencija bi do 2030 pripravila akcijski načrt za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter spremljanja njegovo izvajanje.

Med zavezami je še ustanovitev posebnega sklada za financiranje vseh faz razvoja inovativnih podjetij, ki bo izboljšal dostop do financiranja in izboljšal prenos inovacij v gospodarstvo. Sklad bi se financiral iz evropskih sredstev, sredstev mednarodnih razvojnih bank in z denarjem zasebnih vlagateljev.

Predsednik GZS Šimonka je ob podpisu izpostavil, da je inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu. Podpisniki verjamejo, da je mogoče povprečno dodano vrednost s trenutnih 58.000 evrov do 2030 dvigniti na 88.000 evrov. Za ta cilj je po besedah Šimonke treba pospešiti vlaganja v raziskave in razvoj ter uskladiti interese vseh deležnikov.

Ker dogovor vsebuje konkretne cilje, Šimonka verjame, da ne bo le mrtva črka na papirju. Tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je podpis dogovora označila za zgodovinski dan, je bila optimistična, saj za razliko od preteklih podobnih dogovorov tokratni po njenih besedah vključuje tudi konkretne cilje in pa zaveze vlade. "Cilje lahko dosežemo le skupaj, z roko v roki in ob konkretni podpori države," je podčrtala.

Premier Golob je spomnil na predvolilne obljube, da je povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo, edina pot do večje blaginje v državi. Današnji podpis vidi kot prvi korak, s katerim se politika pridružuje ostalim trem družbenim sferam na tej poti. Kot je dodal, so v gospodarstvu in na izobraževalno-raziskovalnem področju na to pot že pripravljeni, zdaj se jim pridružuje še politika.

Samo naložbe v znanje po Golobovem prepričanju krepijo odpornost slovenskega gospodarstva na krize in prinašajo zadostna javna sredstva za financiranje države blaginje. "Ni druge poti," je bil jasen. Veseli ga, da ambicija po dvigu dodane vrednosti prihaja iz gospodarstva, ne politike, kar kaže, da je realna.

Sam meni, da bi lahko dosegli tudi raven 100.000 evrov, rezultati povečanih vlaganj v raziskave in inovacije pa bi lahko pokazali že prej. Ob tem je spomnil tudi na že predvidena povečana sredstva za inovacije in raziskovalno-razvojno dejavnost v državnem proračunu.

Gospodarski minister Matjaž Han medtem v dogovoru vidi zelo dober temelj za sodelovanje med znanstveno-raziskovalno sfero, gospodarstvom in državo. "Če bomo znali sodelovati in se poslušati, lahko del gospodarstva prestrukturiramo in ga naredimo propulzivnega," je ocenil. Dodal je, da poleg vlaganj v razvoj potrebujemo tudi sposobnost komercializacije novih rešitev.

Rektor Majdič je pojasnil, da morajo biti univerze vključene v okolje, tako domače kot mednarodno, in da morajo usmerjati razvoj države in gospodarstva. Z izzivi, kot so zeleni prehod, digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca, se lahko soočimo in jih v svojo korist obrnemo le z znanjem in multidisciplinarnim pristopom, je ugotavljal. Tu imajo vlogo univerze, je dodal.

Anderluh pa v današnjem podpisu vidi pomemben korak za državo in izraz zavedanja, da je krepitev sodelovanja bistvena za razvoj. K temu procesu bo treba biti po njegovih besedah zavezan dlje časa, saj bo Slovenija sadove današnjega skupnega dela žela šele čez leta. Primeri iz prakse, tako Anderluh, kažejo, da ima Slovenija velik potencial, zdaj pa bodo potrebni akcijski načrti, dodatna sredstva in spodbujanje vrhunskih dosežkov.