Na posvetu o sodobnih zdravstvenih politikah o izzivih javnega zdravstva

Ljubljana, 12. maja - Prihajajoča zdravstvena reforma bi morala biti zelo temeljita, da bi razrešila vse probleme v zdravstvu, ki so se nakopičili z leti, so se na današnjem posvetu o sodobnih zdravstvenih politikah strinjali strokovnjaki. Zdravstvene politike pa bi po njihovih besedah v ospredje morale postavljati človeka in znanstvenoraziskovalna odkritja.

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Predsedujoči oddelku organizacije in ekonomike zdravstvenega sistema na NIJZ Andrzej Fal.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Predsednik upravnega odbora SBRA iz Bruslja Draško Veselinovič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Predsednik DS Marko Lotrič.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, DZ.
Strateški posvet o sodobnih zdravstvenih politikah, ki ga pripravljata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja ter DS.
Podpredsednica komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Monika Ažman.
Foto: Anže Malovrh/STA



Udeleženci današnjega posveta, ki je potekal v soorganizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja in državnega sveta, so razpravljali predvsem o izzivih, ki so prisotni v javnem zdravstvu, tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah. Dotaknili so se predvsem vprašanj, povezanih z zdravstveno reformo. Strinjali so se, da je prav slednja ena najpomembnejših sprememb in se dotika slehernega državljana.

Že pandemija covida-19 je namreč razkrila mnoge slabosti slovenskega zdravstvenega sistema, pri čemer poseben problem ostajajo dolge čakalne vrste za številne zdravstvene storitve in veliko število ljudi brez osebnega zdravnika. Tudi zdravstvena preventiva je še vedno preslabo razvita, še posebej v primerjavi s sistemi v razvitih zahodnoevropskih državah, kar vse povečuje kasnejše stroške zdravljenja.

Kot je na posvetu poudaril predsednik upravnega odbora združenja Draško Veselinovič, je razpravljanje o zdravstvenih tematikah izrednega pomena. Glavni namen današnjega strateškega posveta je v Slovenijo prenesti najbolj aktualne zdravstvene tematike, ki jih naslavljajo v Bruslju. "Ni prav, da bi Slovenija ostala izoliran otok, ki je izven nekih trendov na tem področju," je ocenil.

Strokovnjaki so poudarili, da bi zdravstvene politike morale v vsakem trenutku postavljati v ospredje človeka, potencialnega ali dejanskega bolnika, okrog katerega bi se izvajale vse storitve, ki bi morale biti visoko kakovostne in varne. To velja tudi za različna znanstvenoraziskovalna odkritja na področju zdravstva in zdravja, ki bi jih morale zdravstvene politike obvezno prednostno vključevati.

Po besedah člana ekspertne komisije pri Evropski komisiji Dorjana Marušiča pa se je treba izogibati potrošništvu in določiti realne potrebe državljanov ter te v največji možni meri pokriti z javnimi sredstvi. Kot je poudaril, je treba pozornost posvetiti najboljšim primerom obravnav bolnikov, kot je medicina, ki deluje na osnovi preverjenih podatkov, in na vrednosti temelječe zdravstvo, kjer pacienti in vsi ostali deležniki skupaj in usklajeno definirajo uspeh izidov zdravstvene obravnave, ki so pomembni za pacienta.

Na današnjem posvetu je spregovoril tudi strokovnjak pulmologije in javnega zdravstva Andrzej Fal iz varšavske centralne klinike ter predsedujoči oddelku organizacije in ekonomike zdravstvenega sistema na Nacionalnem inštitutu za javno zdravstvo Andrzej Fal, ki se je dotaknil predvsem problematike staranja in zmanjševanja števila prebivalstva, ki še posebej v evropskih državah močno zaznamuje zdravstveni sistem.

S staranjem prebivalstva se povečuje delež nenalezljivih kroničnih bolezni, s tem pa tudi potreba po večji finančni in zdravstveni pomoči. Z zmanjšanjem števila prebivalstva pa nastopi tudi pomanjkanje delovne sile. Po njegovem mnenju se je pomembno osredotočiti na to, da se v Evropo privabi ljudi iz držav, kjer pomanjkanje prebivalstva ne predstavlja problema, slednje pa nato ustrezno izobraziti in jih vključiti v našo družbo.

Za izboljšanje trenutnega evropskega zdravstvenega sistema pa je po njegovem mnenju pomembno spodbujati predvsem preventivo, predvsem v smislu izobraževanja javnosti. Že otroke v vrtcih in šolah je zato treba učiti, kaj je javno zdravje in kakšen je zdrav življenjski slog. Po njegovem mnenju bo ravno ta način imel pozitivne posledice, ki se bodo sicer pokazale šele čez nekaj let, a bodo delovale na dolgi rok.

Izobraževanje pa je še posebej potrebno na področju kajenja, ki v Evropi prestavlja velik problem. Kot je poudaril, se zlasti pljučne bolezni, ki jih povzroča kajenje, trenutno uvrščajo na tretje mesto po številu smrtnih žrtev. Kot primer dobre prakse pa je izpostavil Švedsko, ki se z zmanjšanjem ponudbe in povpraševanja po tobaku, prepovedjo kajenja na določenih mestih, intenzivnim vpeljevanjem strategije zmanjševanja škodljivosti in spodbujanjem kadilcev, da preidejo na alternativne tobačne izdelke, približuje mejniku, da popolnoma izkorenini kajenje. Fal si želi, da bi tudi v Evropi sledili njeni praksi.

Predsednik DS Marko Lotrič pa je opozoril predvsem na družboslovne vidike zdravstvene reforme, na katere se vse prepogosto pozablja tudi pri drugih reformah. "Tako kot pri drugih kompleksnih rešitvah bo tudi v zdravstvu ključ do uspeha kompromis na ravni celotne družbe. Potreben bo tako politični kot tudi splošno-družbeni kompromis. V prvi vrsti pa zagotovo pripravljenost in iskren interes vseh poklicnih skupin v zdravstvu, da se ohrani kakovosten sistem, ki bo nudil pacientom kakovostne storitve takrat in tam, ko jih in kjer jih ti potrebujejo," je poudaril.