Prebivalstvo Maribora: razvoj in demografske značilnosti
Monografija obravnava razvoj prebivalstva v mestu Maribor po letu 1961. Hitri rasti v 60. letih je sledila stagnacija v 80. in nato depopulacija v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je bila povezana z veliko gospodarsko krizo in pospešenim procesom suburbanizacije. Glede na trende naravnega in selitvenega gibanja prebivalstva (naravni prirast je v mestu konstantno negativen od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa med letoma 1992 in 2007 in je prispeval odločilni del k depopulaciji) ter intenzivnega staranja prebivalstva, je v prihodnjih desetletjih predvideno ponovno zmanjšanje števila prebivalcev v mestu.
Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje najbolj neugodno starostno sestavo z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja, po zadnjem popisu prebivalstva pa zaostaja tudi po deležu prebivalstva s terciarno izobrazbo, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Zaradi vpliva različnih socialnih in ekonomskih dejavnikov se demografske razmere razlikujejo po posameznih delih mesta. Podrobna analiza prikazuje razmere po 38 nekdanjih krajevnih skupnostih oziroma 11 sedanjih mestnih četrtih ter nakazuje pomembno soodvisnost med demografskimi gibanji ter razvojem funkcij, vrsto in obdobjem izgradnje posameznega dela mesta, kvaliteto bivalnega okolja in stopnjo dostopnosti javnih dobrin. Na tej osnovi so bila opredeljena demografsko vitalna in pasivna območja v mestu.