"Bili nekoč so lepi časi" - Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma
Monografija "Bili nekoč so lepi časi", Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma na podlagi pričevanj, časopisnih in arhivskih virov prikazuje kompleksno podobo socializma in vsakdanjega življenja na področju Ljubljane in njenega ruralnega zaledja. Delo je v metodološkem pogledu novost na področju slovenskega zgodovinopisja, saj gre za prvi kompleksnejši poskus predstavitve vsakdanjega življenja v socializmu na podlagi metodologije ustne zgodovine. Po prikazu celotnega povojnega razvoja Ljubljane in njene okolice je socialistični vsakdanjik predstavljen še na treh izbranih področjih - dela ali zaposlovanja, standarda in potrošnje ter reševanja stanovanjskega vprašanja in infrastrukturnih izzivov. Z njimi so bili neločljivo povezani modernizacijski procesi jugoslovanskega socializma, ki so vplivali na kakovost in organizacijo življenja.
Življenjske razmere so se v obdobju od konca druge svetovne vojne do prvih demokratičnih volitev leta 1990 znatno spreminjale. Vendar analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer. Pri tem avtorica ugotavlja obstoj kulturnih praks, temelječih na medosebnih povezavah in mreženju ter na neformalni ekonomiji, ki jih ne interpretira kot izraz socialistične mentalitete ali nuje, ampak njihov izvor vidi globlje v slovenski zgodovini in kulturi. Monografija se konča s prehodom iz socializma v postsocializem, ko kritika pričevalcev ni usmerjena toliko v poslabšanje življenjskih razmer kot v izgubljen občutek socialne varnosti, preoblikovane medsebojne odnose in strah pred večanjem socialnih razlik.