Vidiki in dejavniki uspešnega izvajanja javnih politik v Sloveniji
Javne politike so bolj ali manj zaključena razvojna področja, pomembna za dolgoročni razvoj države in kakovost življenja njenih državljanov. Nekatere, kot denimo zdravstvo, so nam blizu, saj pomembno vplivajo na zdravje vseh nas. Jasno nam je, da je roka države ključna pri zagotavljanju uspešnega delovanja tega kompleksnega sistema. Med 24 uradno opredeljenimi javnimi politikami v Sloveniji pa je tudi precej takih, o katerih državljani ne vemo veliko, so pa lahko za državo vseeno zelo pomembne. V javnosti je razširjen vtis, da slovenska država, vse od osamosvojitve dalje, razmeroma slabo upravlja s temi pomembnimi področji. Ne samo že omenjeno zdravstvo, tudi na številnih drugih področjih, od varstva okolja, zaščite pred poplavami, migracijske in številnih drugih regulatornih politik, povsod je stanje daleč od pričakovanj javnosti. Skoraj povsod lahko naštejemo množico argumentov da gre za neučinkovito, nedosledno ali kar nepremišljeno upravljanje teh področij.
Monografija je vsebinsko razdeljena na dva dela. V prvem, znanstvenem delu monografije, smo strnili dosedanje rezultate raziskav v okviru TRP dopolnjenih z izsledki raziskav v okviru PS. V drugem delu skušamo predstaviti še nekaj refleksij iz prakse s katerimi želimo obogatiti poglede na izvajanje javnih politik v Sloveniji z izkušnjami ekspertov z dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami.
Prvi del monografije začenja prispevek avtorjev J. Mencingerja ter M. Vintarja, ki predstavlja preliminarne rezultate empirične raziskave, izvedene v okviru projekta v letu 2017. Osredotočena je bila na identifikacijo ter ovrednotenje ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost izvajanja javnih politik, programov in projektov. V okviru raziskave je bilo opravljenih 22 intervjujev z izbranimi eksperti iz prakse, ki so ovrednotili vlogo ključnih dejavnikov uspeha, od strateških, regulatornih do ekonomskih ter kadrovskih. V nadaljevanju M. Klun, ki se prav tako opira na rezultate empirične raziskave, analizira finančne okvire izvajanja javnih politik, predstavlja različne možne vire financiranja ter strukturo porabe proračunskih sredstev glede na vrsto javne politike v Sloveniji. Empirična raziskava je pokazala, da je po mnenju ekspertov normativni/regulatorni vidik eden od najpomembnejših dejavnikov uspešnega/neuspešnega izvajanja javnih politik v Sloveniji. Ta vidik podrobneje analizira v svojem poglavju P. Kovač, ki ugotavlja, da predpisi niso samo ovira, ampak so lahko tudi pospeševalni dejavnik pri izvajanju neke politike. Tudi naslednje poglavje avtorja Z. Vodovnika se podrobno ukvarja s pravnimi vidiki na področju politike zaposlovanja. Avtor ugotavlja, da politika zaposlovanja pomembno vpliva na oblikovanje zakonov in drugih aktov, ki urejajo trg dela.
Sledi prispevek D. Ravšlja ter A. Aristovnika, ki analizira učinke davčnih olajšav na vlaganja v raziskave in razvoj v R. Sloveniji. Osrednje vprašanje, s katerim se avtorja ukvarjata v svoji raziskavi, je ugotoviti, v kolikšni meri takšne olajšave dejansko prispevajo k podjetniški rasti. Raziskava je pripeljala do zaključkov, da davčne olajšave za vlaganja v RR pomembno vplivajo na rast podjetij v Sloveniji. Tudi naslednji prispevek se ukvarja z ukrepi za spodbujanje podjetništva v Sloveniji, vendar na nekoliko drugačen način. M. Ropret, A. Aristovnik ter D. Ravšelj ocenjujejo vpliv administrativnih ovir na razvoj malih in srednjih podjetij v Sloveniji. Empirična analiza je pokazala, da različna podjetja čutijo različne administrativne ovire zelo različno in da bi bilo to potrebno v bodoče upoštevati pri aktivnostih zmanjševanja administrativnih ovir in bremen. Prvi del monografije zaključuje prispevek M. Pečariča ter T. Kozjek o drži javnega uslužbenca ter njenem vplivu na uspešnost izvajanja javnih politik.
Drugi del monografije dopolnjuje ugotovitve znanstvenih raziskav s praktičnimi izkušnjami in pogledi dveh ekspertov iz prakse, ki sta sodelovala pri empirični raziskavi v okviru projekta ATENA. D. Kričej analizira področje razvoja e-uprave skozi daljše časovno obdobje ter skuša pojasniti, zakaj je to področje v zadnjih petnajstih letih doživelo tako velike vzpone in padce. Zadnji, vendar enako pomemben je prispevek avtorice N. Kogovšek Šalomon, ki predstavlja šele v zadnjih letih vedno bolj v ospredje potisnjeno področje azilne in migracijske politike v Sloveniji.