STAznanost
Knjige

Slovenci in slovanski svet: politične slike od včeraj in danes

Obravnava slovenskega pogleda na slovanski svet je v svojem glavnem delu postavljena v prvo polovico 20. stoletja, ko se je le-ta opazno uprl na vrsto izzivnih problemskih polj. V tem času je slovenska družbena in politična misel predstavila svoje razumevanje posameznih, posebej opaženih oziroma poudarjenih vprašanj iz češkega, bolgarskega, ruskega, srbskega in črnogorskega političnega življenja.

V tem okviru je iz češkega političnega okolja predstavljeno vprašanje t. i. češkega separatizma, to je vprašanje internacionalizma kot načela razrednega boja, ki je v avstrijski socialni demokraciji doseglo vrh leta 1910, slovensko politiko, predvsem marksistično, pa je zaposlovalo v letih 1910-1912.

Iz bolgarskega okolja je predstavljena problematika državnega udara in nasilne smrti predsednika bolgarske vlade Aleksandra Stambolijskega leta 1923, iz ruskega pa razumevanje Ruskega carstva, ruske pravoslavne cerkve, ruskega človeka in vojaškega nasprotnika med prvo svetovno vojno; knjiga ob tem opozarja še na slovensko razumevanje slovanskih vojaških nasprotnikov sploh (tudi Srbov in Črnogorcev) med prvo vojno.

Pogled na zgodovino Rusov se nadalje razteza na obravnavo ravnanja in položaja pripadnikov vojske v ruski državljanski vojni leta 1920 poraženega generala barona Petra Nikolajeviča Wrangla v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, razumevanje Vladimirja Iljiča Uljanova Lenina v slovenski politiki ob njegovi smrti, eksistencialni odtis, ki ga je na Slovenskem pustil "čudežni menih" Grigorij Jefimovič Rasputin, in dojemanje boljševiške revolucije ter sovjetske idejne, družbene, politične in socialnogospodarske prakse na slovenski meščanski strani.

Zadnji del knjige se osredinja na jugoslovansko in v samostojni državnosti utemeljeno slovensko torišče. Jugoslovansko zajema spočetje jugoslovanske ideje in njene različne pojavne oblike v 19. stoletju, značaj in delovanje obeh jugoslovanskih držav, v katerih so v 20. stoletju živeli Slovenci, ter politični in državni konec jugoslovanske ideje leta 2006, ko je iz srbsko-črnogorske skupnosti, Zvezne republike Jugoslavije, izstopila Črna gora, t. i. "drugo oko ene glave".

Obravnava na koncu ponuja še pogled na Slovence same s seboj, to je na eno od vrednostnih ocen slovenskega življenja v samostojni nacionalni državi, Republiki Sloveniji, oblikovani leta 1991 z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta. Osredinja se na etične, gospodarske in socialnopolitične vidike njenega dosedanjega razvoja in opozarja na nekatera vprašanja, ki se odpirajo pred njegovim opazovalcem.

Več o vsebini knjige, kazalo in povzetek vsebine si lahko ogledate na povezavi: https://www.inz.si/f/img/File/RAZPOZNAVANJE_40_web.pdf