Zgodovina (gospodarske) diplomacije 2. dopolnjena izdaja
Drugo, dopolnjeno in popravljeno izdajo pričujoče monografije so terjali trije razlogi. Prvi so bile pripombe in predlogi k prvi izdaji, ki sem jih prejel s strani študentov in študentk, diplomatov in diplomatk ter kolegov in kolegic. Drugi razlog so bile napake, ki so se v prvi izdaji kljub več kot osemkratnemu preverjanju osmih oči prikradle v tekst. Tretji razlog pa je bila potreba, da podatke, ki sem jih navedel, ažuriram z novimi, določena stališča, ki so v knjigi premalo pojasnjena, bolje pojasnim, sočasno pa kakšen stavek zapišem bolje, jasneje, predvsem pa bolj smelo.
Vsi ti razlogi pa so povezani z glavnim razlogom, zakaj izdajam drugo izdajo knjige. Gre za to, da te knjige, ki jo štejem za izjemno potrebno za slovenski prostor, nisem nikoli zares razumel kot popolnoma zaključeno delo, ampak kot delo v nastajanju, razvijanju, dopolnjevanju oz., kot se lepše izrazi Simon Gregorčič v pesmi Človeka nikar, je ta knjiga nekakšno vrtenje, prerojevanje, prenavljánje, presnavljánje in prestvarjánje stvari ter s tem približevanje zgodovinski resnici o tem, kaj se je v zgodovini diplomacije dogajalo ter od kod vlečemo vsa znanja in poznavanja, ki se umeščajo v bogato zakladnico diplomatskih študij.
Ena od kritik ob izdaji knjige je bila, da knjiga ni dovolj natančna oz., če citiram avtorja kritike, [se knjiga] "določenih dogodkov le dotakne, jih pa ne razdela do najmanjše pikice". Tega sem se zavedal že pri njenem snovanju. A sočasno sem se zavedal, da je to nemogoče. Prvič zato, ker bi potem bila knjiga dolga vsaj par tisoč strani in bi s tem postala neberljiva; drugič pa zato, ker je bil moj namen drugačen. Knjiga namreč ne želi biti vseobsegajoča, ampak želi na dolgem zgodovinskem pohodu, ki traja skoraj 4000 let, izluščiti tiste temeljne spremembe, ki so vplivale na razvoj diplomacije ter diplomatskih metod in tehnik. Knjiga tako ne predstavlja zgodovine mednarodnega občevanja med akterji v mednarodni skupnosti, ampak glavne prelomnice v oblikovanju strukture sodobne diplomacije, njenih metod in tehnik, predvsem pa njenega postopnega razvoja, ki smo mu priča že od začetkov civilizacij.
Kot že prvič tudi sedaj te izboljšane verzije ne bi bilo, če ne bi na Centru za mednarodne odnose in na celotni fakulteti imel podpore pri svojem delu. Pa seveda tudi brez podpore in ostroumnih komentarjev študentov, ki velikokrat dajo misliti tudi potem, ko predavalnico zapustim, bi bila ta knjiga siromašnejša. Zahvale ostajajo in gredo vsem, ki so pripomogli k nastanku te knjige, za temeljite popravke in predloge izboljšav pa gre zahvala predvsem Tinetu, Gašperju in Jani. Kritike - verjamem, da jih bo še kaj, in prav je tako - pa gredo izključno na "moj račun".
Boštjan Udovič