Kulturna pokrajina Haloz
Kulturna pokrajina je rezultat človekovega delovanja, to pa je povezano z gospodarskimi in socialnimi razmerami. Zato se sodobna kulturna pokrajina spreminja iz agrarne v bolj ali manj urbanizirano.
Monografija obravnava kulturno pokrajino Haloz iz več vidikov. Med njimi je spreminjanje zemljiških kategorij rabe tal, ki kažejo upad kmetijske dejavnosti. Prikaz spreminjanja demografskih razmer v haloških naseljih govori o vse večji diferenciranosti pokrajine na demografsko bolj in manj stabilen del. Pregled kmetijstva, nekoč najpomembnejše gospodarske dejavnosti, kaže velike strukturne spremembe v panogi, še večji obseg pa bodo pridobile v prihodnjih letih. Razvoj turizma kaže povečanje pomena te panoge. Obravnavane so pedološke razmere iz vidika sonaravnega kmetovanja in samooskrbe ter naravni potenciali območja, kot podlaga za načrtovanje novih dejavnosti, konkretno rekreacijskih območij in kolesarskih poti. Obravnavana je še marginalnst Haloz, in sicer iz različnih vidikov, ki jih ta pojem vključuje. Monografijo zaključuje besedilo o socialnih skupinah, ki kulturno pokrajino ustvarjajo. Dva prispevka prikazujeta življenje in delo Vladimirja Bračiča, geografa in prvega rektorja Univerze v Mariboru, čigar spominu je monografija posvečena.