Družbena alternativa in entropija
Sedanja civilizacija je na usodnem družbenoekološkem razpotju. Potreben je družbenoekološki obrat, sicer sledi propad. Znanilci obrata so že tukaj. To so zahteve družbenoekoloških gibanj in okoljsko ozaveščenih državljanov za prehod k obnovljivim virom energije, varovanju plodne zemlje pred umeščanjem gospodarskih objektov v prostor, za spoštovanje načela previdnosti, kadar so možne neželene posledice tehničnih inovacij, za vključevanje prizadete in zainteresirane javnosti v reševanje in preprečevanje ekoloških oz. okoljskih problemov in drugo.
Na omejenem planetu ne more biti niti trajne nezelene niti zelene rasti. Negativne družbenoekološke posledice globalnih razsežnosti je povzročil človek sam s spreminjanjem prostora, favne in flore, z obsegom potreb in načinom zadovoljevanja teh. Spremembe so se v zametkih pojavile že z mislečim človekom, v obdobju antropocen, in ne šele s spremembami, ki jih prinašajo industrijska revolucija, velikost antropogenih geokemičnih procesov v 20. stoletju, atomska bomba, ko je človeštvo s kapitalističnim načinom produkcije in potrošnje je postalo geološka sila. Potrebna je temeljita sprememba odnosov med ljudmi in njihovih razmerij do narave. To spremembo mora uveljaviti družbenoekološka alternativa, ki je etična, demokratična, ekološka, manj entropična in omogoča trajni obstoj človeštva v naravi.