Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi
V publikaciji je predstavljeno čez šeststo najdišč iz železne dobe, pomembnega obdobja naše najstarejše preteklosti. Podatkovna baza ima svojo osnovo v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975). Nastala je na osnovi podatkov iz literature, medtem ko so bila terenska preverjanja opravljena le na nekaterih najdiščih oziroma območjih. Delo je skušal nadgraditi projekt Arheološke topografije Slovenije, katerega glavni namen je bilo natančno lociranje starih, že znanih najdišč, pa tudi odkrivanje novih. Žal so bile obdelane le tri regije, med njimi Bela krajina, ki je bila v starejši železni dobi sestavni del dolenjske skupnosti.
Vrzel je zapolnil projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki ni bil usmerjen le k naseljem, ampak so bila s terenskimi pregledi dokumentirana tudi druga najdišča iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Ker tehnologij daljinskega zaznavanja še ni bilo na razpolago, je bilo celotno območje pregledano s terenskimi obhodi.
Na takšen metodološki pristop so vplivale tudi značilnosti železnodobne poselitve, saj sta bili v jugovzhodni Sloveniji v halštatskem obdobju njeni glavni determinanti utrjena naselja na višinah in gomilna grobišča. Ugotovljena najdišča so bila natančno locirana, izmerjena in tudi kronološko ovrednotena.
Poseben segment raziskave so predstavljali arhivski viri. Za izkopavalci, ki so ob koncu devetnajstega in v dvajsetem stoletju na Dolenjskem odpirali gomile, niso ostale le dragocene najdbe ampak tudi množica pisem, poročil in beležk, ki so zelo pomembni za študij poselitvenih struktur. Viri so bili zbrani in izvrednoteni, z njihovo pomočjo pa je bilo mogoče pojasniti, kaj se je s posameznimi najdišči v preteklosti dogajalo.
Ustvarjena podatkovna zbirka je bila uporabljena kot osnova za temeljno študijo o poselitvi, gospodarstvu in družbi, ki je leta 2007 izšla pod naslovom Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. S pričujočo objavo v elektronski obliki jo dajemo podatke v uporabo tudi drugim raziskovalcem, ki se bodo v bodoče ukvarjali s tem pomembnim obdobjem naše najstarejše preteklosti.