Iskanje terminološke enotnosti pri prevajanju poimenovanj slovenskih ustavnih organov v italijanščino
Tema te študije, s katero se avtor poglobljeno ukvarja več kot deset let, je prevajanje poimenovanj slovenskih državnih organov, predvsem pa prevajanje poimenovanj državnih organov Ustave Republike Slovenije v italijanski jezik.
Rezultati raziskave jasno kažejo na naslednji trend: predvsem v normativnih besedilih se pri prevajanju poimenovanj državnih organov Ustave Republike Slovenije v italijanski jezik prevajalci ne držijo nikakršnih normativnih kriterijev; prav nasprotno - prevodi so zelo avtonomni in premalo upoštevajo izhodiščno besedilo, terminološko gledano so nekoherentni in celo neprecizni. Priznani teoretiki in praktiki pri prevajanju normativnih pravnih besedil priporočajo smernice, in sicer: prevajanje poimenovanj državnih organov mora biti čim bolj formalno, kjer je mogoče, celo dobesedno. To priporočilo izhaja iz dejstva, da je pri prevajanju normativnih besedil treba upoštevati voljo zakonodajalca; poleg tega je ob upoštevanju tega priporočila mogoče zagotoviti tudi terminološko koherenco in poenotenje - to pa naslovnikom (predvsem tistim, ki morajo temeljne pravne norme spoštovati) omogoča večjo transparentnost, prepoznavnost in seveda tudi večjo pravno varnost.
Knjiga je na voljo v odprtem dostopu na portalu E-knjige Znanstvene založbe Filozofske fakultete: https://bit.ly/3cy7s1r.