Slovenski supermikroskop deluje 30 odstotkov bolje kot predvideno
Ljubljana, 11. junija - Transmisijski elektronski mikroskop AR-STEM na ljubljanskem Kemijskem inštitutu deluje bistveno bolje kot predvideno. Kot je za STA dejal direktor inštituta Janko Jamnik, se je po umerjanju lani pokazalo, da naprava s 150-milijonkratno povečavo deluje kar 30 odstotkov bolje.
Do boljšega delovanja je prišlo predvsem zaradi zelo stabilnega prostora, v katerem je instrument postavljen. Delovanje mikroskopa lahko namreč zmoti vsaka vibracija, zato v sobi ni običajne klime s pihanjem ampak hlajene stene, ki so hkrati pokrite z absorberjem zvoka, ter posebna električna napeljava, da ne bi prišlo do električnih motenj.
Za mikroskop so zgradili namensko stavbo - Preglov raziskovalni center, ki je vrata odprl junija lani. "Celoten center smo prikrojili prav za ta mikroskop, zato smo dobrega delovanja zelo veseli," je dejal Jamnik.
Instrument uporabljajo pri vseh večjih projektih - tako za preučevanje organskih struktur, kot so na primer proteini in ostale makromolekule, kot tudi materialov.
Eden od primerov uporabe mikroskopa je bila določitev strukturne novega tipa katalizatorjev, ki se uporabljajo v elektrodah za gorilne celice in so enako stabilni, a hkrati bistveno cenejši od obstoječih. "Brez takega mikroskopa bi bilo to popolnoma nemogoče," je dejal Jamnik.
Neposrednih rezultatov mikroskopu sicer ni mogoče pripisati, ker gre za diagnostično orodje. "Gre za orodje s katerim pogledamo, kaj smo naredili."
Mikroskop poleg raziskovalcev na Kemijskem inštitutu uporabljajo tudi raziskovalci na sosednjih inštitucijah, med drugim iz Instituta Jožef Stefan in Univerze v Ljubljani, ter tudi znanstveniki iz tujine. "Vzporedno pa iščemo tudi kompetentne ljudi po svetu, ki bi jih dodatno zaposlili in bi študirali na našem mikroskopu," je dejal Jamnik.
Tako imenovani supermikroskop je edinstven v tem delu Evrope in je eden prvih mikroskopov na svetu, ki omogoča kemijsko analizo na ravni atomov - z njim je moč opazovati atome in na njih delati kemijsko analizo. Hkrati je tudi najdražji kos raziskovalne opreme pri nas - vreden je namreč okoli 3,7 milijona evrov.