Raziskave javnega mnenja pomagajo razumeti zgodovino in odnos do nje
Ljubljana, 4. novembra - Javnomnenjske raziskave na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij nepretrgoma izvajajo od 60. let prejšnjega stoletja. Rezultati so pomemben vir informacij zgodovinarjem za razumevanje družbenih kontekstov in odnosa do zgodovine, so poudarili na skupni okrogli mizi omenjenega centra in Inštituta za novejšo zgodovino.
"Tudi raziskovanje javnega mnenja ima svojo zgodovinopisno dimenzijo, to je del družbene zgodovine," je na današnji okrogli mizi o zgodovinskih perspektivah raziskovanja slovenskega javnega mnenja dejal direktor inštituta Damijan Guštin.
Kot je pojasnil Jure Gašparič z inštituta, so bile javnomnenjske ankete v socialističnih državah sicer redkost, na Slovenskem pa od leta 1966 deluje Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki sistematično in kontinuirano izvaja raziskave javnega mnenja. Rezultati teh raziskav, sprva namenjeni razumevanju aktualnega trenutka, so danes, po skoraj petdesetih letih, enkraten in unikaten vir za proučevanje preteklosti in za razumevanje odnosa do nje.
Tudi dolgoletni vodja Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki deluje znotraj Inštituta za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Niko Toš je dejal, da Slovensko javno mnenje ni tipična politična javnomnenjska raziskava, ampak kompleksen in mnogoproblemski empirični projekt. Njegovo izjemno pomembnost vidi v tem, da se razvija longitudinalno skoraj pet desetletij in obravnava najrazličnejše pomembne probleme, ki so aktualni v družbi in s katerimi se ukvarjajo različne družboslovne discipline.
"Ta raziskava je odprla empirično podlago za razvoj sociologije religije, je v izhodiščih sociologije športa, svoj pomen ima znotraj obravnave prostorskega razvoja, pomembno je prispevala k utemeljevanju temeljnih socioloških raziskav, kot so problem socialne stratifikacije, socialne mobilnosti in mednarodnih migracij," navaja Toš.
V jedru raziskave pa je po njegovem mnenju ves čas vprašanje, kako se razvijamo v smeri demokracije ali kako poteka demokratična institucionalizacija slovenske družbe. Kot pojasnjuje, gre za vprašanja odnosa do družbene ureditve, razumevanja kapitalizma in socializma, vrednotenja enakosti, vprašanja političnega pluralizma, kar so tudi pomembne in zanimive teme za zgodovinsko obravnavo. Zgodovinarji imajo tako po njegovih besedah v raziskavah javnega mnenja dobra vodila in možnosti za širše pojasnjevanje pojavov.
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij je sicer izdal že deveto knjigo iz serije Vrednote v prehodu. Gre za dokumentacijo vseh raziskav slovenskega javnega mnenja od leta 1968 do danes.