Pri založbi Studia humanitatis izšle tri knjige domačih avtorjev
Ljubljana, 5. novembra - Pri založbi Studia humanitatis so izšle tri knjige domačih avtorjev. Ob prvi obletnici avtorjeve smrti je izšla knjiga Izbrani spisi - filozofija, semiotika, pragmatika Janeza Justina (1951-2013). Jure Mikuž je avtor knjige Poti k razumevanju podobe, izšla pa je tudi knjiga Jožeta Vogrinca Transverzala, fragmenti historičnega materializma.
Za knjigo Izbrani spisi so v uredništvu založbe - Janez Justin je bil tudi sam član uredniškega odbora založbe Studia humanitatis - iz zelo razvejane in raznolike dejavnosti in širokega polja avtorjevega znanstvenega zanimanja izbrali besedila, ki, kot so zapisali, prepričljivo izpričujejo avtorjevo znanstveno akribijo ter teoretsko temeljitost in širino.
Knjiga je, kot je na nocojšnji predstavitvi v Trubarjevi hiši literature dejala recenzentka Eva Klemenčič iz Pedagoškega inštituta, razdeljena na dva dela. V prvem so zbrani prispevki iz uporabne epistemologije in teorije socialne komunikacije, v drugem pa razmišljanja in spoznanja iz analitične filozofije kot pravira tudi sodobnih teorij jezika in lingvistike govora, uporabne epistemologije in didaktike. Vsa besedila so vzeta iz prvih objav.
Knjiga Jureta Mikuža Poti k razumevanju podobe prinaša zbir spremnih študij k temeljnim prevodom iz umetnostne zgodovine ali bolje antropologije likovnega. Zajema širok spekter študijskih portretov najbolj vplivnih umetnostno zgodovinskih mislecev - od Leonarda da Vincija prek Erwina Panofskega do Ernsta Gombricha in dalje - ter njihov, ponavadi pozni vstop v slovensko teorijo likovnih praks.
Študije hkrati močno presegajo tradicionalno pojmovanje umetnostne zgodovine, saj širijo svoj razmislek v prostore podob, občinstva, družbene soodvisnosti in povezanosti, so o knjigi zapisali pri založbi.
Knjiga Transverzala, fragmenti historičnega materializma prinaša doslej še neobjavljene tekste Jožeta Vogrinca. Ti so po avtorjevih besedah nastajali od leta 2001 do letos, pri čemer je bila glavnina napisana v času krize. Večinoma gre za enodnevne zapise, ki so nastali ob branju določenih tekstov. Zapisi v knjigi niso urejeni po temah, saj bi po avtorjevem prepričanju to zavajalo k napačnemu vtisu, da različne tematike izražajo sistematične vsebinsko povezane problemske sklope.
Kot je Vogrinc zapisal v uvodu, knjiga prinaša fragmente. Ti so eliptični, nedokončani, asociativni, se ponavljajo, variirajo in se množijo. Besedil, katerih branje je sprožilo njihov nastanek, nimajo namena pojasniti. Ta besedila so v teh fragmentih samo gradbeni material za historični materializem. Luknje, ki so v zapisih, so po Vogrinčevih besedah tam zato, da jih zapolnimo. Bralcu Vogrinc predlaga, da jih zapolni sam in v tem pogledu je, kot je dejal, knjiga provokacija.