Na odboru DZ za izobraževanje zaskrbljenost predvsem zaradi manj sredstev za znanost

Kot je pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, je predlog rebalansa proračuna za letos, ki za ministrstvo znaša okoli 1,6 milijarde evrov, za 30,7 milijona evrov nižji od sprejetega finančnega načrta. Ob tem je spomnila, da je bilo izvajanje proračuna oteženo že od junijske zamrznitve. Pred rebalansom so se po njenih besedah največ znižala sredstva za znanost, ob rebalansu pa sredstva za douniverzitetno in visokošolsko izobraževanje. Kljub nižanju sredstev pa ministrstvo zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje vseh zavodov do konca proračunskega leta, je poudarila.

Člani odbora so ministrici postavljali vprašanja predvsem v zvezi z zmanjševanjem sredstev za znanost. Ob tem je Tomaž Lisec (SDS) opozoril na skoraj desetodstotno znižanje sredstev na postavki znanost in informacijska družba, zaradi česar med drugim izgubljajo raziskovalni programi in razvojni projekti. Ravno tem področjem bi morali nameniti dodatna sredstva, če hočemo doseči večjo gospodarsko rast in manjšo brezposelnost, meni.

Da je z izobraževanjem in znanostjo močno povezano gospodarstvo, pravi tudi Miha Kordiš (ZL). Po njegovem mnenju je področje izobraževanja in znanosti plačalo najvišjo ceno v maniji varčevalnih ukrepov. Kot pravi, je paradoksalno, da bi se posegalo v področje, ki lahko generira produktivnost.

Po besedah Ljudmile Novak (NSi) se z zmanjševanjem sredstev za znanost in nove tehnologije dela škoda, kajti prav to prinaša dodano vrednost, nova delovna mesta ter zmanjšujejo zaostanek v razvoju novih tehnologij.

Tudi Franc Križanič (SD) opozarja, da vsak rez na tem področju pomeni posledice za konkurenčnost Slovenije. Mladi generaciji se po njegovih besedah ne sme več zavirati vstopa v raziskovalni sektor. So pa, kot pravi, odprte možnosti za racionalizacijo dela, kjer lahko z manj sredstvi dosežemo enake ali celo večje učinke. Podobno rešitev vidi tudi Primož Heinz (DeSUS). Kot meni, bi se pri tehničnih zadevah, kot so uprave šol in skupna računovodstva, lahko kar nekaj prihranilo.

Poslanka največje vladne stranke Irena Kotnik (SMC) je prepričana, da varčevanje na področjih izobraževanja in znanosti dolgoročno ni sprejemljivo. To, da ministrstvo ne podpira zviševanja normativov in standardov v vrtcih in šolah, je po njenem mnenju zelo pozitivno, saj bi to gotovo vplivalo na kakovost dela.

Kot je v odgovorih na vprašanja članov odbora pojasnila ministrica, je zmanjševanje sredstev za znanost v višini 1,9 milijona evrov predvsem posledica preložene obveznosti plačila članarine v enem od mednarodnih projektov. Ta 1,5-milijonska članarina bo namreč plačana v prihodnjih letih, je dejala. Del sredstev za znanost pa se po njenih besedah zmanjšuje tudi zaradi nerealiziranega 20-odstotnega dviga cene raziskovalne ure.

Ob tem ministrica zagotavlja, da z nobenim od varčevalnih ukrepov leta 2015 ne bodo posegli na področje visokega šolstva in znanosti. Prav tako ministrstvo po njenih besedah ne bo podpiralo ukrepov, ki bi povečevali število brezposelnih.

Glede sredstev za investicije v raziskovalno infrastrukturo pojasnjuje, da so vsa znižanja povezana z manjšim črpanjem kohezijskih sredstev, zaradi dolgotrajnih postopkov se namreč spreminjajo terminski načrti posameznih projektov. Kot je pojasnila, se je predvidena dinamika financiranja zaradi dolgoročnih postopkov javnega naročanja zamaknila tudi pri projektu Planica

Na vprašanja, zakaj se znižujejo sredstva za predšolsko vzgojo in za prehrano učencev, dijakov in študentov, Setnikar Cankarjeva odgovarja, da je bila dejanska poraba na teh področjih manjša od načrtovane.