Na inštitutu Soča razvili napravo za urjenje vstajanja

Napravo sta razvila prof. dr. Zlatko Matjačić z inštituta Soča in dr. Jakob Oblak iz podjetja Rehing. Kot pojasnjuje Matjačić, je naprava v prvi vrsti namenjena rehabilitaciji oseb po možganski kapi ali poškodbah hrbtenjače.

"Trenutno v klinični praksi in na trgu ne poznamo naprave, ki bi omogočala trening vstajanja na biomehansko pravilen način, zato je urjenje vstajanja v domeni fizioterapevtov, ki morajo fizično podpirati rehabilitanda. Takšno vstajanje je počasno, naporno ter večinoma tudi nepravilno. Razvita naprava za urjenje vstajanja pa omogoča fiziološko pravilen način urjenja vstajanja in fizioterapevta razbremeni naporne fizične interakcije," pojasnjuje Matjačić.

Naprava oz. rehabilitacijski robot je sestavljen iz dveh delov. Prvi del premika inovativen podporni mehanizem, ki je patentno zaščiten ter omogoča gibanje v gležnjih, kolenih, kolkih in trupu na naraven način. Drugi del pa prestavljajo en sam pogonski motor ter krmilje naprave.

Pacient se na podporni mehanizem usede, terapevt pa na ročni kontrolni enoti pritisne tipko, ki sproži proces vstajanja. Terapevt lahko tudi nastavi hitrost vstajanja ter nivo želene mehanske podpore, ki mora biti ravno pravšnja, da pacient z lastnim naporom in ob podpori naprave lahko vstane. Pri tem pa je pomembno, da je to vstajanje pravilno, kar ob zadostnem številu ponovitev omogoča ponovno učenje kompleksnega gibanja.

Klinična testiranja so po besedah Matjačića pokazala na velik potencial naprave v klinični praksi, industrijski partner, nemško podjetje Medica Medizintechnik, s katerim na inštitutu Soča sodelujejo že več let in je tudi nosilec patentnih pravic, pa je že začel z razvojem produkta. Naprava bo rehabilitacijskim centrom po vsem svetu na voljo v roku naslednjih dveh let.

Pri razvoju naprave so sodelovali trije partnerji: slovensko podjetje Rehing kot razvojni partner, inštitut Soča kot razvojno-raziskovalni in klinični partner ter nemško podjetje Medica Medizintechnik kot industrijski partner. Po besedah Matjačića je pri tovrstnih projektih največji izziv povezovanje in usklajevanje razvoja s treh različnih vidikov: klinične uporabnosti, možnost patentiranja rešitve ter možnostjo prenosa razvojno-raziskovalnih rezultatov v produktno rešitev, ki ima možnost uspeha na zahtevnem trgu rehabilitacijskih naprav.