Odločitev glede hitrega vlaka v Sloveniji najverjetneje v roku dveh let
Ljubljana, 17. decembra - Države po svetu pospešeno vlagajo v izgradnjo infrastrukture za hitre vlake, ki lahko dosegajo hitrosti po več sto kilometrov na uro. Po besedah Branka Kontića iz Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan bomo odločitev glede gradnje morali kmalu sprejeti tudi pri nas, najverjetneje v roku naslednjih dveh let.
A kot je Kontić dejal na dogodku Znanost na cesti, ki je pred kratkim potekal v Ljubljani, bo Slovenija v odločitev najverjetneje prisiljena. "Odločitev se bo sprejela v roku dveh let, ne zato, ker bi mi prepoznali interes, ampak ker sosedi ne bodo mogli več čakati," je bil kritičen do odločevalcev v Sloveniji.
Na dogodku, ki je potekal v organizaciji društva Satena, je Kontić spregovoril o prednostih in slabostih uvedbe hitrega vlaka skozi Slovenijo. Kot je poudaril, je sprejemljivost hitrega vlaka odvisna izključno od njegove potrebnosti oz. vprašanja, ali ga Slovenija zares potrebuje. Če ga potrebujemo, bomo morali sprejeti tudi nekatere negativne posledice, na primer posege v okolje.
A vprašanje je po Kontićevih besedah kompleksno, saj bi izgradnja hitrega vlaka skozi Slovenijo na drugi strani bistveno pospešila tehnološki razvoj Slovenije in omogočila razvoj novih potencialov. Šlo bi namreč za ogromen, okoli pet milijard evrov vreden projekt, izgradnja pa bi trajala "v redu velikost desetih let".
Hitri potniški vlaki so optimalni pri razdaljah od 300 do 600 kilometrov. Pri razdaljah daljših od 800 kilometrov hitra železnica ni več konkurenčna letalskemu prometu, pri razdaljah krajših od 200 kilometrov pa tudi ne ponuja prav veliko koristi. Zato se po besedah Kontića postavlja tudi vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj potencialnih potnikov, da bi se splačalo ustavljati.
Dobre destinacije so po njegovem predvsem milijonska mesta. Zato bi vzdolž petega panevropskega koridorja, ki prečka Slovenijo od jugozahoda do severovzhoda in se omenja kot najverjetnejša možnost za izgradnjo ustrezne infrastrukture, vlak najverjetneje ustavljal le v Benetkah in Budimpešti, kot privlačna opcija pa se po Kontićevih besedah omenja še Zagreb.
Postaja v Ljubljani bi bila med tem smiselna predvsem za tovorni promet, in sicer zaradi povezave z desetim koridorjem, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu in se s petim križa ravno v Ljubljani.
Videoposnetek pogovora je na voljo na http://videolectures.net/znanostnacesti_kontic_hitri_vlak/