Nevrolog Pirtošek s projektom centra odličnosti za translacijsko medicino pričakuje nove možnosti

Projekt Artemida, v okviru katerega načrtujejo ustanovitev slovenskega Centra odličnosti za translacijsko medicino, koordinira ljubljanska medicinska fakulteta. Center bo koordiniral in razvijal raziskovalno-inovacijsko dejavnost v srednji in jugovzhodni Evropi, usmerjen pa bo v razvoj novih oblik prepoznave in zdravljenja bolezni, in sicer starostne bolezni živčevja, sladkorne bolezni in raka.

V konzorciju projekta je prijaviteljica Univerza v Ljubljani, v okviru katere poleg medicinske fakultete sodelujejo tudi fakulteta za farmacijo, biotehniška fakulteta in filozofska fakulteta skupaj s slovenskimi partnerji. Konzorcij je povezan z raziskovalnima ustanovama Karolinska inštitut iz švedskega Stockholma in Evropski inštitut za bioinformatiko iz nemškega Heidelberga.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil namestnik vodje projekta Artemida Samo Ribarič, si obetajo, da se bodo naučili organizacije raziskovalnega dela z enostavnejšim prenosom znanstvenih spoznanj v aplikativne proizvode in storitve.

Izboljšave pričakuje tudi predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja nevrološke klinike v ljubljanskem kliničnem centru Zvezdan Pirtošek. Opozoril je, da je zdravnik trenutno razpet med tem, da mora dobro klinično delati, učiti in raziskovati. "Zaradi izjemno slabe situacije dobro ne zmore ne enega, ne drugega, ne tretjega," je pojasnil.

Po njegovih besedah se slovenska medicina na vseh treh področjih trenutno počuti zelo nemočna, zato je ideja o translacijski medicini zanj mamljiva in lepa. Pojasnil je, da gre za prenos znanja, ki se začne v laboratoriju, nadaljuje v klinični medicini ob postelji bolnika in naprej s finančno vzdržnostjo za tržišče.

Pirtošek je napovedal, da bo projekt na področju nevrologije odprl kar nekaj možnosti, med drugim določanje profila genov ali molekul, s čimer bo mogoče bolezen prepoznati veliko prej, vzpostavitev modela multidisciplinarne obravnave možganske bolezni ter uporabo programov in naprav, s katerimi bo lahko nevrološki bolnik tudi doma v stiku s svojim zdravnikom.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Dušan Šuput pa je ob predstavitvi projekta dejal, da so v slovenskem zdravstvu zelo dobri raziskovalci, ki prepogosto delujejo izolirano, saj ni strukture, ki bi omogočala dobre povezave. Z vzpostavitvijo centra bodo po njegovih besedah na enem mestu združili raziskave ter bolj racionalno izkoristili opremo.