STAznanost

Na posvetu opozorila o preveč razdrobljeni in podhranjeni znanstveni sferi

Ljubljana, 26. februarja - Slovenska znanstvena sfera je preveč razdrobljena, imamo kar 6200 raziskovalnih projektov, 460 programov in 12.000 raziskovalcev. Poleg tega je podhranjena, agencija za raziskovalno dejavnost pa je potrebna celotne prenove, so glavni poudarki današnjega posveta o položaju in usmeritvah slovenske znanosti. Posvet sta pripravila SAZU in ARRS.

Jozsef Györkös, ki je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) od novembra lani, je spomnil, da je v svoji viziji ob prevzemu mandata poudaril, da je treba zagotoviti stabilnost in predvidljivost delovanja agencije ter prekiniti s praksami, ki niso produktivne in ki v javnosti naletijo na povsem drugačne poglede. V ta namen je upravni odbor imenoval usmerjevalno skupino, ki je agenciji, direktorju in osebju v pomoč. Izsledke skupine bo obravnaval znanstveni svet agencije, je pojasnil direktor.

"Izboljšav se moramo lotevati postopno in prva prioriteta agencije je evalvacija projektov, kjer se želimo približati evropskim merilom. Druga prioriteta je ocenjevanje raziskovalnih programov, kjer želimo, da se pri eni inštituciji hkrati ocenijo vsi programi, kar je sicer v skladu z raziskovalno inovacijsko strategijo v Sloveniji. Tretje področje pa je izjemno pereče, saj gre za vrednotenje raziskovalnega dela," je še pojasnil Györkös.

Predsednik znanstvenega sveta ARRS Vito Turk je predvsem opozoril na prenizka vlaganja v znanost in razvoj. "Če je bilo leta 1992 3,8 odstotka proračuna namenjenega za znanost in raziskave, smo danes pristali na dobrem odstotku. To je sramota ob tem, ko druge razvite države pospešeno vlagajo v znanost in razvoj," je poudaril Turk. S tem odstotkom vlaganja, ki je približno 0,4 odstotka BDP, smo po Turkovih besedah pristali na ravni revnih držav, kar bo pustilo najhujše posledice na slovensko gospodarstvo.

Ker je tako malo denarja, mladi ne vidijo perspektive in na študij odhajajo v tujino že po maturi, naslednji pa po diplomi, je izpostavil in opozoril, da nimamo sposobnega modernega kadra za industrijo oziroma tehnološki razvoj. "Tako smo postali provinca za razvite države, ki nam bodo dodeljevale poceni posle z nizko plačo," je prepričan Turk.

Današnji posvet je bil sicer prvi v vrsti treh napovedanih. Druga dva sta predvidena v marcu, kjer bodo svoje poglede predstavili Rektorska konferenca, koordinacija samostojnih inštitutov, Gospodarska zbornica Slovenije in Inženirska akademija.