Narodni muzej vabi v zakladnice spomina, ki jih hranijo arhivi
Ljubljana, 4. marca - V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi bodo popoldne odprli pregledno razstavo slovenske arhivske dediščine. Postavitev z naslovom Arhivi - zakladnice spomina je na enem mestu združila najlepše in najpomembnejše dokumente iz desetih slovenskih arhivov. Ponudila bo prerez ohranjenega arhivskega gradiva na Slovenskem, ki sega od 9. stoletja dalje.
Pri razstavi, ki je nastajala več kot dve leti, je sodelovalo skoraj sto ljudi, zaposlenih v arhivih. Njihov namen je bil predstaviti najbolj dragoceno in vizualno privlačno gradivo, ki ga arhivi hranijo, obenem pa okrepiti sodelovanje med temi ustanovami, ki imajo različne statusne oblike, je na današnji predstavitvi povedal Andrej Nared, ki je vodil snovanje razstave.
Gradivo so prispevali državni arhiv, šest regionalnih oziroma pokrajinskih arhivov ter trije cerkveni oziroma nadškofijski arhivi. Jagodni izbor njihovih najbolj dragocenih dokumentov iz skoraj 75 kilometrov ohranjenega gradiva ni klasično tematsko zasnovan, pač pa po Naredovih besedah razodeva ljudi, njihovo okolje, čas, dosežke.
Največji izziv je bil, kako izbrati eksponate. Kot je povedal Nared, so imeli na mizi več kot 1000 predlogov. Odločili so se, da ga bodo organizirali po vrstah in tipih ter vsebini in funkciji. Končnih 170 dokumentov v fizični obliki in še okrog 200 dokumentov v njihovi digitalni reprodukciji, kolikor jih razstava zajema, je razporejenih v 16 poglavij. V vsakem je, tudi po oblikovni plati, ki jo je zasnovala Sanja Jurca Avci, izpostavljen vodilni dokument. Preostali dokumenti iz ožjega izbora, ki na razstavo niso bili uvrščeni, pa so predstavljeni v spremljajoči publikaciji.
Razstava obsega pergamentne listine, rokopisne knjige, gradivo uprave, gospodarskih dejavnosti in pravosodja, gradivo šolstva, zdravstva, ver ter ostalih družbenih dejavnosti, zasebno arhivsko gradivo, urbarje, davčne in zemljiške knjige ter katastre, matične knjige, izbrane najstarejše dokumente v slovenskem jeziku, razglase, plakate in letake, načrte, karte in zemljevide, fotografije in razglednice, predmete in druga čudesa ter arhivsko filmsko gradivo.
Obiskovalci bodo do 10. maja med drugim lahko videli ostanke karolinškega rokopisa iz 9. stoletja, najstarejšo ohranjeno pergamentno listino in domnevno najstarejši ohranjeni zemljevid v Sloveniji, najstarejšo piransko notarsko knjigo, najstarejši ohranjeni mestni statut in najstarejšo krstno matično knjigo.
Med razstavljenimi predmeti so tudi spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma, pramen las prestolonaslednika Ferdinanda, načrt železniške proge Jesenice-Trst in zapisnik prve seje Demosove vlade. Najstarejšim slovenskim besedilom je mogoče celo prisluhniti.
Takšne razstave v naši okolici še ni bilo, je poudaril direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar. Izpostavil je, da se arhivarji in zgodovinarji zavedajo pomena, ki ga nosijo arhivi, ali se tega zavedajo tudi državljani in narod, pa je po njegovem mnenju drugo vprašanje. Izrazil je upanje, da bo razstava pripomogla k temu, da bo odgovor nanj vse večkrat - da.