V slovensko-italijanskem projektu Glioma nova odkritja pri diagnozi možganskega tumorja
Ljubljana, 15. aprila - V petletnem slovensko-italijanskem projektu Glioma, ki ga je koordiniral Nacionalni inštitut za biologijo, so ustvarili banko tumorskih tkiv, kar omogoča več raziskav. Ob proučevanju celic možganskega tumorja vrste glioma, ki se razvijejo v neozdravljivo maligno bolezen, so prišli do novih odkritij, kako diagnosticirati glioblastom v zgodnji fazi.
Glavni cilj projekta Glioma je bil vzpostavitev mednarodne mreže za odkrivanje, diagnozo in zdravljenje možganskih tumorjev v regijah Slovenije in Italije. Osredotočali so se na glioblastomske celice in glioblastomske matične celice, ki jim pripisujejo ključno vlogo pri razvoju tumorja, je na novinarski konferenci pred današnjim zaključnim srečanjem v okviru projekta dejala njegova koordinatorica Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo.
V ustanovljeni skupni medregionalni banki rakava možganska tkiva zbirajo na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in v univerzitetni bolnišnici v italijanskem Vidmu. "Ta banka je osnova našemu raziskovanju in klinični uporabi naših spoznanj o novih označevalcih," je pojasnila Lah Turnškova.
Pri preučevanju vzorcev so po njenih navedbah iskali in tudi našli nove nove biološke označevalce, ki so značilni za tumorske matične celice, saj te sejejo bolezen in jih je treba v terapiji ciljati. Prav tako so odkrili, da se v tumorjih nahajajo normalne matične celice, ki so doslej nepoznan prognostični faktor, je pojasnila. Kot je dodala, razvijajo tudi tehnologije, kako bi te celice s posebnimi nanoprotitelesi lahko ciljali in po možnosti terapijo priredili posameznemu bolniku.
V okviru projekta so vzpostavili tudi živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib cebric. Na inštitutu za biologijo so v njihove možgane vstavili tumorske celice in preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev, kar je nekaj relativno novega na tem področju, je pojasnila Lah Turnškova.
Projekt ima po njenem mnenju zelo veliko možnost za dejansko uporabo v kliniki, seveda pa za to potrebujejo denarna sredstva v prihodnjih letih, da bodo res prišli ti izsledki od laboratorija do bolnikove postelje. Pridobljena znanja bi, kot je dodala, želeli povezati tudi z industrijami v regiji, saj so uporabna tudi za biotehnološka podjetja.
Kot je dejal Radovan Komel z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sicer ni mogoče reči, da bodo jutri prišli do te stopnje, da bodo pridobljena znanja lahko uporabili pri zdravljenju bolnikov. A po njegovih besedah je upanje, da bo v relativno kratkem času to zraslo in bo spoznanja mogoče prenesti v kliniko.
V projektu, ki je bil sofinanciran iz evropskih sredstev, so poleg inštituta za biologijo sodelovali Univerza v Ljubljani, univerzitetna bolnišnica v italijanskem Vidmu, raziskovalni inštitut Elettra Sincrotrone v Bazovici in Zdravstvena ustanova v Chioggi.