Gospodarstvo in znanost skupaj razvila sušilnik mulja

Kot je na današnji predstavitvi projekta v Mariboru povedal direktor podjetja Jure Fišer, projekt zdaj ponuja obetavno rešitev vse večjega okoljevarstvenega problema z muljem in daje možnosti za uporabo te tehnologije v industriji.

"Za uporabnost razvite naprave morajo biti zdaj izpolnjeni ključni pogoji za njeno rentabilnost, zato s potencialnimi uporabniki in soinvestitorji iščemo možnosti za dodatne raziskovalno-razvojne projekte na tem področju," je dejal Fišer.

Do pilotnega primera vakuumskega reaktorja za sušenje blata v podtlaku z nizkotemperaturnim grelnim medijem, ki je v procesu patentiranja, so po letu dni intenzivnih raziskav, analiz in testiranj skupaj prišli strokovnjaki iz podjetja Gorenje Surovina, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo ter Fakultete za naravoslovje in matematiko.

Naprava bo po besedah vodje projekta s strani univerze Rika Šafariča omogočala racionalizacijo stroškov obdelave komunalnih in industrijskih muljev, z njeno uporabo bi minimizirali tudi deponiranje takšnih odpadkov. Po njegovih besedah gre za pomemben tehnološki dosežek, ki pomeni okoljevarstveni preboj in je v celoti plod domačega znanja.

Projekta so se sicer lotili zaradi vse bolj pereče okoljevarstvene problematike nenevarnega mulja, ki ga je zaradi vse ostrejše zakonodaje na področju varstva okolja, rasti števila prebivalstva in posledično povečevanja števila čistilnih naprav iz leta v leto več. V Sloveniji letno omenjene surovine nastane za okoli 70.000 ton.

Kot je povedal vodja projekta v Gorenju Surovini Janez Ekart, zmogljivosti predelave mulja v Sloveniji trenutno ne zadoščajo potrebam po obdelavi, zato narašča delež izvoza, s tem pa tudi stroški. Mulj je sicer energent ali surovina, ki ga je ob ustrezni obdelavi mogoče koristno uporabiti kot gnojilo, gradbeni material, surovino za kompostiranje, zemljino ali kot alternativno gorivo.

Med najpogosteje uporabljanimi procesi priprave mulja za nadaljnjo ali končno uporabo je sušenje. S pomočjo reaktorja jim je po besedah vodja mikrobioloških raziskav v projektu Andreja Šorge uspelo občutno zmanjšati stopnjo vlažnosti mulja, zmanjšati patogene organizme in povečati njegovo kurilno vrednost, s sprejemljivo porabo energije na kilogram posušenega blata pa so dosegli tudi ekonomsko učinkovitost naprave.

Za okoli 550.000 evrov vreden projekt jim je uspelo pridobiti dobrih 150.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pretežni del denarja za izvedbo projekta, ki se je začel novembra 2013, pa je Gorenje Surovina zagotovila iz lastnih virov.