Slovenija znova opozarja na potrebo po enotni ureditvi plačnega sistema v sklopu Obzorja 2020

Ministri so danes sprejeli sklepe o kažipotu za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) do leta 2020. Članice morajo do sredine leta 2016 pripraviti nacionalne načrte ukrepanja za uresničevanje ciljev skupnega raziskovalnega prostora.

Sodelovanje Slovenije v tem prostoru je po ministričinih besedah zelo dobro, kar kažejo tudi rezultati pri črpanju sredstev in doseganju učinkov, želijo pa si še več sodelovanja, zlasti spodbud za mlade raziskovalce.

Predvsem z namenom spodbuditi mlade raziskovalce k prijavam na projekte je Slovenija danes podprla pobudo Poljske za enotno in uravnoteženo ureditev plačnega sistema v okviru Obzorja 2020, ki se ji je pridružilo osem vzhodno- in srednjeevropskih držav.

Slovenija je na potrebo po ustrezni ureditvi plačnega sistema za raziskovalce opozarjala že v pogajanjih o programu Obzorje. Pozivala je k enakim možnostim udeležbe za vse odlične raziskovalce v Evropi in k pravičnejšemu modelu za plačila raziskovalcev.

V povezavi z Obzorjem je sicer ministrica danes pozdravila kompromis EU o evropskem naložbenem skladu. Ta namreč predvideva, da se v naložbeni sklad namesto sprva predvidenih 2,7 milijarde evrov razporedi za pol milijarde manj sredstev iz Obzorja.

Da je znižanje sredstev za Obzorje manjše, kot je bilo sprva predvideno, je po besedah Makovec Brenčičeve lepa novica in v danih okoliščinah dobro sporočilo o pomenu raziskav za konkurenčnost Evrope, bi si pa želeli, da bi bilo še manjše.

Slovenija je bila lani decembra med članicami unije, ki so izpostavile resno zaskrbljenost glede posledic prerazporejanja sredstev iz Obzorja v naložbeni načrt.

Ministri so sicer danes največ razpravljali o konceptu odprte znanosti, ki temelji na treh O-jih: odprti znanosti, odprtem dostopu in odprtih podatkih, je poudarila Makovec Brenčičeva.

V razpravi so po njenih besedah poudarili, da postajajo raziskave vse bolj množične, interdisciplinarne, vključujoče in čezsektorske ter se tako vse bolj približujejo posamezniku in hitreje prevajajo v vsakdanje življenje, kar je tudi namen znanosti.

Pri tem pa se odpira veliko vprašanj, na primer tehnični vidiki, kot je standard za interoperabilnost, ponovna uporaba podatkov, avtorske pravice, internetne platforme in dostopnost z vidika varnosti podatkov.

Ministrica je izrazila podporo načelom odprte znanosti ter izpostavila, da je treba odprto znanost obravnavati z vseh vidikov, od digitalnih tehnologij, sprememb raziskovalnih praks in raziskovalnega sistema do razumevanja znanosti kot skupnosti praks.

Slovenija je na podlagi evropskih smernic že začela pripravljati načela za odprt dostop do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, v kratkem se pričakuje začetek javne razprave z vsemi deležniki, je napovedala ministrica.

S temi temami je povezana tudi strategija pametne specializacije, ki jo pripravlja Slovenija. Makovec Brenčičeva je pojasnila, da se pripravlja sklepni dokument, ki ga usklajujejo trije resorji, in da bodo prihodnji teden pogledali, kaj je v naboru prvega poziva do 25. maja.

O prispevkih različnih deležnikov k strategiji bodo razpravljali na konferenci 15. in 16. junija. Za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa je ključno, da sta raziskovanje in znanost vključena v vrednostne verige in strateške mreže, je poudarila Makovec Brenčičeva.