Ob obisku direktorja ESA o dosedanjem sodelovanju in nadaljnjih korakih

V petih letih sodelovanja v obliki pridruženega članstva je v okviru tega programa z ESA sodelovalo 25 slovenskih inštitucij in podjetij, natančneje 19 znanstvenih inštitucij in šest podjetij. "Skozi ta program je v Slovenijo prišlo 4,5 milijona evrov," je povedal Počivalšek.

Slovenija je letos zaprosila za polnopravno članstvo v ESA. "Ta organizacija je za Slovenijo kot celoto, za raziskovalne inštitucije in zlasti za gospodarstvo pomembna že danes, še bolj pomembna pa bo jutri," je poudaril minister. Pogovori bodo tako tekli tudi o nadaljnjih korakih v smeri polnopravnega članstva.

Tudi Woerner je prepričan, da lahko polnopravno članstvo v ESA Sloveniji veliko prinese. "To bo pomembno tako za slovensko akademsko stroko, pa tudi za podjetja in industrijo. Vesolje danes ni več stvar strokovnjakov na enem področju, ampak je globalna infrastruktura - za navigacijo, telekomunikacije, opazovanje Zemlje in raziskave," je dejal.

Po navedbah časnika Finance je Slovenija v petih letih za članarine ESA plačala več kot šest milijonov evrov, kar pomeni, da je več denarja vplačala kot dobila. Woerner je pojasnil, da je del sredstev, ki jih vplačujejo države, obvezen - to bo Slovenijo stalo okoli 1,4 milijona evrov letno. Iz teh sredstev se v posamične države nazaj steče ustrezen odstotek glede na skupne prispevke.

Potem pa so tu še opcijski projekti, pri katerih sodelujejo države, ki jih to posebej zanima. Na ta način lahko države skupaj dosežejo cilje, ki jih same morda ne bo mogle - na primer satelit stane več sto milijonov, države pa to idejo lahko skupaj uresničijo.

Država bo torej za ESA plačala glede na to, v katerih opcijskih projektih se bo odločila sodelovati. "Če boste sodelovali le v obveznem programu, to ne bo veliko prineslo," je menil Woerner.

Počivalšek pa je dodal, da nam bo polnopravno članstvo omogočilo dostop do vseh programov, kar nam pridruženo članstvo ni. "Naša realizacija ni odvisna od članarine, ampak od naše uspešnosti delovanja. Doslej nismo bili dovolj uspešni, a s polnopravnim članstvom dobimo širšo paleto možnosti sodelovanja za vso slovensko gospodarstvo," je pojasnil.

Slovenijo zanimata tako znanstveni kot gospodarski del, "čeprav smo bolj na Zemlji in se bomo skušali osredotočiti na ta zemeljski, gospodarski del", je dodal minister. Pojasnil pa je tudi, da je vlada odločitev o nadgradnji članstva v polnopravnega sprejela tudi na podlagi podpore gospodarstva.