Levec za STA: Brez vrhunske opreme in kakovostnih ljudi ne moremo pričakovati uspehov

Kemijski inštitut v zadnjih letih dosega odmevne znanstvene dosežke, letos denimo med drugim s tistim na področju zdravljenja vnetnih bolezni. Na katerih področjih je inštitut danes najbolj prodoren, uspešen?

Res smo v zadnjem času uspešni in to na več področjih. Prav gotovo pa je v vedah o življenju narejen izredno pomemben korak naprej. Hkrati pa so tudi druge discipline, kot so recimo materiali, reakcijsko inženirstvo, tudi teoretična kemija, skratka vsi laboratoriji, ki so v sklopu našega inštituta, so pravzaprav zelo uspešni. Izstopa pa seveda tisto, kar je za človeka ta hip izredno pomembno, to je zdravje.

Kaj vse je potrebno, da neka institucija doseže takšno raven znanstvene odličnosti, kot jo trenutno ima Kemijski inštitut? Kakšni pogoji morajo biti zagotovljeni za to?

To ni naključje. Za to, da uspemo, so potrebni veliki napori, usposobljeni ljudje in vrhunska oprema. Inštitut je usmerjen v vrhunsko znanost, v prenos znanja v gospodarstvo in seveda vzgojo mladih kadrov, predvsem doktorskih študentov. Brez vrhunske opreme in kakovostnih ljudi ne moremo pričakovati uspehov.

Inštitut je že dlje časa zelo uspešen tudi pri pridobivanju evropskih sredstev za raziskovalne projekte. Kolikšen delež sredstev v inštitutu pridobite od države in kolikšen prek različnih evropskih oziroma
mednarodnih projektov?

Tudi v letu 2014 se je nadaljevalo uspešno pridobivanje projektov, financiranih od Evropske unije in v sodelovanju s tujimi industrijskimi partnerji. Celotni prihodki inštituta v letu 2014 so sicer znašali 14,7 milijona evrov, od tega iz naslova prodaje na trgu, to so tako evropska sredstva za raziskovalne projekte kot domači projekti iz gospodarstva, dobre tri milijone evrov. Torej, dobrih enajst milijonov evrov smo dobili iz državnega proračuna. Na inštitutu si želimo, da bi 30 odstotkov prihodka ustvarili z neposredno prodajo blaga in storitev na trgu.

Nekoč je industrija več vlagala v razvoj. Zdaj, ko te v Sloveniji skorajda ni, se je tudi ta delež iz naslova prodaje na trgu znižal. To se bliža, kolikor vidim, 20 odstotkom. A letošnje leto še ni končano, se pa delež zopet povečuje. Povečujejo se več ali manj evropska sredstva. Letos smo izredno uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev.

Lani je zaživel novi evropski raziskovalni program Obzorje 2020. Kako uspešni ste pri pridobivanju sredstev v okviru razpisov programa Obzorje 2020?

Trenutno na inštitutu poteka devet evropskih projektov: tri iz 7. okvirnega programa EU in šest iz Obzorja 2020 v skupni vrednosti 5,7 milijona evrov. Gre za dva večja štiriletna projekta, vsak je vreden več kot milijon evrov. Eden od projektov iz programa Obzorje 2020 je MefCO2, ki smo ga začeli izvajati decembra lani. Drugi je projekt Helis. Ostali so manjši projekti, ki so vredni okoli pol milijona evrov.

Prav pred kratkim je vaš Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo v okviru Obzorja 2020 uspel pridobiti šest milijonov evrov vreden projekt. Ali lahko poveste kaj več o njem? Kdo ga koordinira, kdo sodeluje v njem in kakšen je cilj projekta?

Gre za štiriletni evropski projekt v skupni vrednosti šest milijonov, Kemijskemu inštitutu pripada malo manj kot 0,6 milijona evrov. Projekt je namenjen raziskovanju prilagodljivih reaktorjev za surovinsko in energijsko učinkovito pretvorbo metana in ga koordinirajo sodelavci Univerze v Delftu. Rezultat te posebne tehnologije je produkt z visoko dodano vrednostjo, ki je osnova za proizvodnjo različnih polimernih snovi.

V luči vse bolj zaostrene konkurence na svetovni ravni je pri raziskovalnih projektih močno izpostavljena povezava z gospodarstvom. Kako uspete stkati vezi s podjetji, s katerimi nato pripravljate projekte?

Raziskave delimo na osnovne, ki so podlaga za oblikovanje sistema spoznanj o naravi in družbi, ter aplikativne, ki so namenjene neposredni uporabi v praksi. Pri slednjih pogosto sodelujemo s slovensko industrijo. Jaz bi si želel, kar je tudi v svetu, da bi na osnovne raziskave računala tudi naša industrija in jih sofinancirala.

V Sloveniji sploh nimamo kemijske industrije, ki bi proizvajala visoko vredne produkte, razen farmacevtskih podjetij Leka in Krke. Obe podjetji potrebujeta osnovne raziskave, katerih rezultati bodo uporabni v prihodnosti, zato jih tudi delno plačujejo. Torej, v teh podjetjih vedo, v katero smer se razvijajo njihovi produkti, zato že zdaj pomagajo s financiranjem raziskav, ki zagotavljajo potrebna znanja za prihodnost. Z obema podjetjema dobro sodelujemo.

Aplikativne raziskave pa so na krajši rok. Če ima neko podjetje problem, ki ga je treba rešiti v nekaj mesecih, se podjetje obrne na nas oziroma se z njimi povežemo preko poznanstev. Med našimi in njihovimi kolegi se stkejo vezi, nato se lotimo skupaj določenega projekta. Pri tem veliko pomaga naša vrhunska oprema. Na žalost izvajamo relativno veliko teh aplikativnih raziskav, a premalo osnovnih za industrijo.

Na račun uspešnega pridobivanja evropskih sredstev veliko vlagate tudi v opremo oziroma raziskovalne prostore in infrastrukturo. Katere večje tovrstne investicije imate načrtovane v letošnjem letu in kaj boste pridobili z njimi?

V lanskem letu je inštitut investiral v osnovna sredstva 1,5 milijona evrov, za letos pa načrtujemo kar 7,4 milijona evrov. V tem letu sta se začela projekta obnove prizidka in stare stavbe inštituta. Za obnovo prizidka je inštitut prispeval okoli 2,2 milijona evrov in za projekt obnove stare stavbe okoli 1,7 milijona evrov. Obe naložbi, ki ju sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, sta vredni 3,9 milijona evrov.

Naložba je omogočila obnovo delovnih prostorov Laboratorija za biotehnologijo in Centra za validacijske tehnologije in analitiko in nadgradnjo obstoječe opreme z novo sodobno raziskovalno opremo. Opremljenost z novimi tehnologijami bo izboljšala podporno okolje za gospodarstvo, kar bo koristilo predvsem Leku in Krki, kjer so zahtevani zelo visoki standardi. Laboratorij za biotehnologijo pridobiva na prostoru in opremi in je vezan na osnovne raziskave na Lek in Krko.

Po tragični smrti prejšnjega direktorja ste vodenje inštituta kot v.d. prevzeli vi. Na ponovljeni razpis za novega direktorja se je prijavilo pet kandidatov. Kdaj gre pričakovati odločitev o novem direktorju? Kakšne naloge in izzivi čakajo novega direktorja?

Kemijski inštitut bo uradno objavil ime novega direktorja v torek. Kdaj bo novi direktor nastopil na svojo funkcijo, pa bo odvisno od vlade, ki ga mora potrditi. Seveda se sam nisem prijavil, saj sem pred upokojitvijo.

Prva naloga novega direktorja bo nadaljevanje dela, ki ga je začel prejšnji direktor inštituta Janko Jamnik. To pomeni predvsem povezovanje inštituta z drugimi evropskimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami. Za to moramo biti vrhunski in kvalitetni, kar nam je deloma že uspelo, saj smo prepoznavni v evropski raziskovalni shemi. Povezovanje je možno le v enakopravnem sodelovanju kvalitetnih kadrov. Tu vidim možnost inštituta.

Pred letom smo poskušali navezavo (teaming) z inštitutom Max Planck, ki naj bi jo financirala EU, a žal nismo bili uspešni.

Zdaj so vodje laboratorijev tisti, ki se s svojim znanjem vključujejo v evropske raziskovalne projekte. To je sicer sodelovanje inštituta na formalni ravni, v resnici pa sodeluje le en laboratorij, ki je specialist za obravnavano tematiko oz. projekt.

Slovenska znanost se je tekom zaostrenih gospodarskih razmer v minulih letih soočala s krčenjem državnega financiranja. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje o vlogi in pomenu znanosti za Slovenijo. Kakšno je torej poslanstvo slovenske znanosti?

Slovenske kapacitete in kvaliteta raziskovalnih inštitutov in fakultet so primerne, žal pa se raziskovalni potencial v Sloveniji premalo izkazuje v povezavi z industrijo. Naša industrija ni takšna, da bi potrebovala poglobljena znanja, razen pri kratkoročnih projektih. Ne sodelujemo z industrijo, ki bi na osnovi rezultatov raziskav dvignila dodano vrednost svojim produktom. Če bi to bilo, bi tudi davkoplačevalci lažje razumeli, zakaj smo tu.

Naše poslanstvo je vrhunska znanost, brez katere ni nobenega napredka ne v razumevanju naše okolice niti posledično v gospodarstvu.

Trudimo se biti vrhunski in prepoznavni v svetu, kar je mogoče prepoznati iz znanstvene literature, kjer se pojavljamo s kvalitetnimi članki. Primer, pred tremi tedni sem od neke multinacionalke prejel klic, če lahko priskrbim ekipo ljudi, ki se spoznajo na biotehnologijo, da bi pomagali pri prenosu neke njihove tehnologije v slovenski prostor. V Sloveniji bi postavili tovarno, naložba bi znašala 20 do 30 milijonov evrov.

Tujci znajo prebrati, kdo je kvaliteten in kaj zna, in so na ta način prišli do nas, da bi jim pomagali. In to je tisto, kar mi pravimo, da smo tu zato, da zganjamo to vrhunsko znanost, hkrati pa skrbimo za prenos pridobljenega znanja v industrijo. Na tem primeru se bo izkazalo, da znanje prenašamo v industrijo.

Kako slovenski znanstveniki vidite napredek države?

Zagotovo bi si želeli bolj opaznega napredka. Slovenski raziskovalci na fakultetah in inštitutih smo sposobni in pripravljeni nositi večji delež pri industrijskem napredku države. Tukaj predvsem pogrešam jasne usmeritve in aktivnosti industrijskih potencialov, saj bi se tedaj raziskovalci lažje in pravočasno pripravili za uspešno sodelovanje.