Kemijski inštitut s projektom prenove v višini 3,9 milijona evrov

Večino oziroma 85 odstotkov sredstev za naložbo je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, in sicer 1,8 milijona evrov za obnovo prizidka inštituta ter okoli 1,4 milijona evrov za obnovo stare stavbe, delež slovenskih sredstev pa je znašal 15 odstotkov. Poleg laboratorijev je prenova vključevala tudi obnovo in nadgradnjo raziskovalne opreme, je povedal v. d. direktorja Janez Levec.

Prenova je obsegala laboratorij za biotehnologijo in Center za validacijske tehnologije in analitiko ter v manjši meri tudi opremo v Laboratoriju za strukturo biomolekul. Skupna površina prenovljenih prostorov obsega 1500 kvadratnih metrov.

Vodja centra za validacijske tehnologije in analitiko - ta se v celoti financira na trgu - Samo Andrenšek je povedal, da obnovljeni prostori ter nova oprema pomenijo veliko priznanje celotni ekipi, ki se bo konec leta tudi razširila. Poleg tega pa bo obnova omogočila tudi močnejše povezovanje znotraj inštituta.

Dodatni prenovljeni prostori bodo olajšali tudi prostorsko stisko laboratorija za biotehnologijo, je pojasnil vodja laboratorija Roman Jerala, poleg tega pa jim bo obnova omogočila nove raziskave in odkritja tako na področju sintezne biologije kot tudi imunologije. Z novo opremo bodo tako lahko nadaljevali z raziskavami novega tipa proteinskih nanostruktur, ki so jih izumili v omenjenem laboratoriju ter dosegli veliko mednarodno odmevnost.

"Raziskovalnih uspehov ne bi bilo, če ne bi imeli vrhunske opreme," je še podaril Levec, zato so obnovljene površine po njegovem mnenju nadaljnja spodbuda za bolj intenzivno sodelovanje z gospodarstvom. "Nedvomno bo takšna obnova izboljšala podporno okolje za sodelovanje z gospodarstvom in prispevala h konkurenčnejšemu razvoju bolj inovativnih tehnologij."

Kemijski inštitut je poleg projekta prenove predstavil tudi aktivnost na področju evropskih projektov. V zadnjem letu je skupaj s partnerji pridobil sedem evropskih projektov v vrednosti skoraj 50 milijonov evrov, od tega je inštitut pridobil nekaj več kot 4,5 milijona evrov.

Eden takšnih projektov je tudi Adrem, katerega ključni cilj je pretvorba zelenega plina s pomočjo zelene in obnovljive energije, je na novinarski konferenci povedal raziskovalec Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo Blaž Likozar. "Zemeljski plin oziroma metan bo eden izmed glavnih nosilcev surovinskih in energetskih virov v prihodnosti na poti v nizkoogljično vodikovo družbo," je prepričan Likozar.

Nosilka projekta, ki so ga s tujimi partnerji pridobili v okviru financiranja programa Obzorje 2020, je Tehnična univerza Delf z Nizozemske, v njem pa je poleg vodilnih evropskih univerz in inštitutov močno zastopana tudi industrija.

"V končni fazi bodo to tudi glavni končni uporabniki rezultatov tega projekta. Gre za podjetja s področja predelave plina in nafte, ki so po prihodkih največja v Evropi, gre za inženirska podjetja, ki takšne procese oziroma reaktorje postavljajo, in nenazadnje gre tudi za podjetja, ki proizvajajo same katalizatorje," je še povedal Likozar, ki podarja, da je projekt eden večjih uspehov za Kemijski inštitut ter predvsem za kemijsko inženirstvo znotraj inštituta v zadnjem času.

Od začetka leta 2013 do konca avgusta 2015 so na Kemijskem inštitutu na podlagi 110 pogodb z domačo industrijo in 13 pogodb s tujimi podjetji ustvarili prihodke v skupni vrednosti skoraj 6,5 milijona evrov, ki še rastejo, je pojasnil Levec. V zadnjih treh letih so prepoznali 21 inovacij zanimivih za trg in pričeli s postopkom pridobivanja njihove zaščite in trženja, trenutno pa imajo na mednarodnem področju podeljenih 17 patentov.