STAznanost

E-medicina prihodnost obravnave bolnikov z nevrološkimi boleznimi

Ljubljana, 16. oktobra - Število starejših od 65 let se naglo povečuje, njihove zdravstvene težave, na primer tudi demenca in parkinsonova bolezen, pa obremenjujejo tudi zdravstveni sistem. Za kakovostno oskrbo takih bolnikov bi potrebovali ali ogromno število zdravnikov, ali pa nove tehnološke rešitve, meni nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske nevrološke klinike.

Obravnava modernih nevroloških bolezni je draga in terja zelo specializiranega strokovnjaka. Tako bi samo v Sloveniji kmalu lahko potrebovali več kot 400 zdravnikov, specializiranih samo za obravnavo demence ali parkinsonizmov, je na današnji konferenci Digitalno zdravje 2015 v Ljubljani poudaril Pirtošek.

Demenca je huda za bolnika in za njegove družinske člane, poleg tega je to ekonomsko breme za družbo, je poudaril Pirtošek. Odpira posebno težavo: moderne nevrološke težave so drage in potrebujejo specializiranega strokovnjaka. Vsak nevrolog ne more obravnavati demence in parkinsonove bolezni, danes najuspešnejši način obravnave je obravnava v multidisciplinarnem timu nevrologa, nevrokirurga, medicinske sestre, fizioterapevta, delovnega terapevta in drugih strokovnjakov, pravi Pirtošek.

Rešitev je po mnenju nevrologa lahko tudi razvoj sistema e-medicine, ki bo omogočal elektronsko komuniciranje med zdravnikom in bolnikom. Med tehnološkimi rešitvami, ki jih vidi Pirtošek, so tudi različni pametni senzorji, ki bi jih lahko namestili na bolnika ali v njegov dom.

Kot primer je Pirtošek izpostavil bivalno okolje, v katerega so nameščeni varnostni senzorji, na primer za padce. Tako bivalno okolje bi lahko izboljšalo samostojnost bolnika in kakovost njegovega življenja, zmanjšalo obremenitev negovalcev in institucij.

A Pirtošek je izpostavil tudi slabe strani teh sistemov: vdor v zasebnost bolnika, ki odpira tudi etična in pravna vprašanja. Prav pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi je velik izziv tudi sodelovanje bolnika, saj zelo pogosto zavračajo pomoč.

Pirtošek vidi velik potencial v informacijskih rešitvah na področju obravnave bolnikov. A opozarja, na pomembno vprašanje sodelovanja tako zdravnikov kot bolnikov. Če bo zdravnik sprejel neko rešitev, je veliko bolj verjetno, da jo bo tudi bolnik, dodaja nevrolog.

Trenutno je na svetu okoli 900 milijonov ljudi, starejših od 60 let. In prav starost je največji dejavnik tveganja za razvoj demence. Več kot 44 milijonov ljudi po vsem svetu trpi za demenco, v Evropi jih je več kot devet milijonov. Predvidevanja kažejo, da se bo število v 20 letih podvojilo. V Sloveniji je glede na število prebivalcev po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije okoli 31.000 bolnikov z demenco.