Strategija meroslovja do 2020 kot odgovor na potrebe uporabnikov
Ljubljana, 23. oktobra - Z današnjim dnem se je začela javna obravnava predloga strategije meroslovja do leta 2020. Po besedah direktorja direktorata za notranji trg Dušana Pšeničnika bo ta prispevala k urejenemu in dobro delujočemu sistemu meroslovja, kar je pomembno, saj se z merjenjem v življenju srečujemo vsak dan, čeprav se tega ne zavedamo.
Ljubljana, MGRT.
Novinarska konferenca, na kateri sta direktor urada za meroslovje Samo Kopač in direktor direktorata za notranji trg Dušan Pšeničnik predstavila strategijo meroslovja RS do leta 2020 in odprla javno razpravo o tem dokumentu.
Foto: MGRT
Predlog strategije naj bi bil v prvi vrsti odgovor na potrebe uporabnikov ter kažipot za nadaljnji razvoj meroslovja v Sloveniji in širše. "Namen ni bil uvajanje revolucionarnih sprememb, temveč predvsem nadaljnja optimizacija poslovanja in vzpostavitev boljših povezav z uporabniki, tako z gospodarstvom in javno upravo kot državljani," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, na kateri so predstavili predlog strategije, poudaril direktor Urada RS za meroslovje Samo Kopač.
Glavni strateški cilj je po besedah Kopača poleg povezovanja z uporabniki tudi splošen dvig meroslovne kulture v Sloveniji. "Da bi se čim več ljudi zavedalo pomena meroslovja za funkcioniranje te države."
"Meroslovje nas spremlja povsod v našem vsakodnevnem življenju in je nujni spremljevalec na vseh področjih našega sobivanja: gospodarstvu, znanosti, prometu, prehrani. Skratka, tukaj je zato, da nas ščiti. In vsaka sprememba našega vsakdana je povezana tudi z določenimi spremembami znotraj meroslovnega sistema, ki se mora temu prilagajati, " je prepričan Pšeničnik.
Predlog strategije obravnava celovit nacionalni meroslovni sistem na štirih področjih, kot so sistem merskih enot, povezan z zagotavljanjem merilne sledljivosti, zakonsko meroslovje, plemenite kovine ter inšpekcijski nadzor.
S strategijo želijo Sloveniji zagotoviti nacionalni meroslovni sistem na najvišji ravni, ki ustvarja in podpira gospodarski napredek ter prispeva h kakovosti bivanja in zagotavljanju varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe.
Merjenje v razvitih ekonomskih sistemih predstavlja od tri- do šestodstotni delež v bruto domačem proizvodu. V Sloveniji pa se na letni ravni na podlagi meritev ustvari najmanj osem milijard evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov vseh prihodkov slovenskega gospodarstva, zato je dobro delujoč meroslovni sistem ključnega pomena, je pojasnil direktor Kopač.
Meroslovno infrastrukturo je po besedah Pšeničnika potrebno razvijati in stremeti k novim ciljem ter novim vizijam, ki sledijo hitremu tehnološkemu razvoju in potrebam družbe. "Dejavnosti urada za meroslovje ter meroslovnih sistemov predstavljajo državno infrastrukturo, ki je ključna za uspešen gospodarski, tehnološki in znanstveni razvoj Slovenije, za ustvarjanje ustreznih pogojev za kakovostno življenje njenih prebivalcev ter za uspešno in enakopravno delovanje Slovenije v evropskih in širših mednarodnih integracijah."
Predlog strategije meroslovja do 2020 bo v javni obravnavi do 23. novembra, po analizi vseh pisnih pripomb pa bo na to temo 9. decembra na Gospodarski zbornici Slovenije potekala tudi javna razprava. Direktor urada za meroslovje ob poziva vse uporabnike, da si strategijo pogledajo ter s predlogi prispevajo k sistemu, ki bo odražal njihove potrebe.