Gledališki inštitut odslej z digitalno knjižnico dramskih del
Ljubljana, 11. novembra - Slovenski gledališki inštitut je na svojih spletnih straneh objavil digitalno knjižnico slovenskih dramskih besedil. V njej so zaenkrat na voljo težje dostopni rokopisi in tipkopisi, ki niso bili natisnjeni, in redke oziroma starejše knjižne izdaje. Zaenkrat je objavljenih 13 del, zbirko pa nameravajo dopolnjevati s približno 20 teksti na leto.
Kot je za STA povedala vsebinska vodja projekta Katarina Kocijančič, so vsem besedilom dodani komentarji. Ti vsebujejo podatke o žanru dramskega besedila, napisane so dramske osebe, kratka vsebina, nekaj o avtorju, datumi uprizoritev in viri.
Projekt predstavljanja tekstov, ki so morda šli v pozabo oziroma so težko dostopni najširši javnosti je po besedah direktorice gledališkega inštituta Mojce Jan Zoran pomemben tudi zato, ker bo poskrbel za ohranitev slovenske gledališke dediščine.
Digitalna knjižnica slovenskih dramskih besedil je splošno dostopna virtualna zbirka, ki omogoča enostaven dostop in vpogled v dela slovenskih dramatikov. Projekt je med drugim nastal zaradi potreb dijakov, študentov, raziskovalcev ter poklicnih in ljubiteljskih slovenskih, zamejskih in izseljenskih gledaliških ustvarjalcev, ki so se obračali na inštitut s prošnjami za dramska besedila slovenskih avtorjev, so zapisali na inštitutu.
Trenutno je na voljo 13 besedil: Brucka ali Obdobje prilagajanja (Milan Jesih, 1976), Butalci (Jaša Jamnik, 1998), Butalci!!! (Jaša Jamnik, 2004), Filozof (Miroslav Vilhar, 1864), Kje je meja? (Josip Ogrinec, 1876), Kralj Matjaž (Ivan Hribar, 1868), Krivda (France Bevk, 1926), Kriza (Rudolf Golouh, 1927), Ministrovo pismo (Josip Vošnjak, 1889), Pravopisna komisija (Milan Jesih, 1984), Predstave ne bo (Dušan Jovanović, 1962), Servus Petelinček (Miroslav Vilhar, 1864) ter Stari in mladi (Anton Medved, 1907).