Slovenija po deležu BDP za izobraževanje nad povprečjem EU
Ljubljana, 13. novembra - Slovenija je leta 2014 za izobraževanje namenila 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je povprečje v EU znašalo pet odstotkov, kaže Pregled usposabljanja in izobraževanja, ki ga vsako leto pripravi Evropska komisija in so ga predstavili danes. Pregled tudi opozarja na veliko število študijskih programov in problem fiktivnega vpisa.
Stopnja osipa iz izobraževanja je bila v Sloveniji v letu 2014 druga najnižja v EU, stopnja končane visokošolske izobrazbe pa nad povprečjem EU.
Osnovno znanje pri devet- in petnajstletnikih je po ugotovitvah komisije zadovoljivo, zlasti pri matematiki in naravoslovju. Nad povprečjem EU v Sloveniji ostaja tudi delež dijakov, ki se udeležujejo poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Kljub temu pa so po mnenju komisije še vedno možnosti za izboljšanje. Komisija namreč ugotavlja, da so za sistem visokošolskega izobraževanja značilni zlasti nesorazmerno veliko število študijskih programov, visoka stopnja osipa in težave s fiktivnim vpisom.
Poleg tega področje visokošolskega izobraževanja po mnenju Evropske komisije, zapisanem v pregledu, ni zadostno financirano, zato kakovost poučevanja in sredstva niso vzdržni.
Srednje šole po vsej državi po mnenju komisije ne izkoriščajo vseh svojih zmogljivosti, predvsem zaradi negativnih demografskih trendov in upadanja števila dijakov. "Nazadnje, pri rezultatih nacionalnega preverjanja znanja, so še zelo izrazite regionalne razlike, kar kaže na to, da socialno-ekonomsko ozadje močno vpliva na učni uspeh," ugotavlja.
Slovenski izobraževalni sistem predšolske vzgoje po mnenju komisije deluje razmeroma dobro, tako v smislu stopnje udeležbe kot tudi splošne kakovosti, je pa nizek dostop do predšolske vzgoje in varstva otrok priseljencev.
Za zagotavljanje kakovosti v osnovni šoli je po mnenju komisije dobro poskrbljeno.