Na okrogli mizi o različnih poteh prenosa znanja v industrijo
Šempeter pri Gorici, 17. novembra - Udeleženci okrogle mize o prenosu znanja v slovenska podjetja, ki je potekala v okviru 10. Slovenskega foruma inovacij, so se strinjali, da je poti za prenos znanja v industrijo več. Velikokrat pa se izkaže, da slovenska industrija nima potrebe po raziskavah, ki se odvijajo pri nas, je pojasnil soustanovitelj Optilaba Štefan Furlan.
Šempeter pri Gorici.
10. Slovenski forum inovacij.
Foto: Aljoša Rehar/STA
Vodja centra za prenos tehnologij in inovacij na Insititutu Jožef Stefan (IJS) Špela Stres je podarila, da so različne poti za prenos znanja v gospodarstvo odvisne od panoge, v kateri podjetje deluje ter od raziskovalnih usmeritev. "IKT rešitve se denimo implementirajo v bistveno krajšem času in na drugačen način kot na področju materialov," je pojasnila Stresova.
Podobnega mnenja je vodja laboratorija za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu Albin Pintar, ki meni, da v slovenski industriji ni podjetij, na katera bi znanje nekaterih raziskav Kemijskega inštituta lahko neposredno prenašali. V prvi vrsti se zato zatekajo k sodelovanju s tujo industrijo, pri čemer pazijo, da so njihovo znanje ter odkritja dobro zaščitena.
"Uspešnost merim tudi v tem, da polovica denarja pride direktno iz industrije," je na okrogli mizi poudaril Rok Petkovšek, ki na IJS vodi projekte s področja razvoja novih tipov laserskih vlaken, v okviru katerih že osem let uspešno sodelujejo z industrijo. "To je še posebej pomembno, da delamo stvari, ki so uporabne, ki jih industrija potrebuje."
Peter Panjan z IJS je izpostavil pomembno vlogo, ki jo ima država pri financiranju raziskav. "Financiranje s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS je za mnoga podjetja, sploh tista, ki nimajo lastnih raziskovalnih skupin, edina rešitev, ker jim omogoča dostop do opreme in znanja," je prepričan.
Za uspešno sodelovanje z industrijo pa je besedah Marjana Beleta s kemijskega inštituta potrebno vzpostaviti zaupanje pri podjetjih. "Z industrijo moramo vzpostaviti osebni stik," je prepričan. "Če tega nimamo, se prenos znanja ne zgodi," je dodal.
Podjetniški duh med raziskovalci je po prepričanju Simona Pevca s Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru zelo zaželen, saj lahko le tako svoj čas ter raziskave tudi unovčiš. "Če je to nekaj, kar je v interesu širše javnosti, je lahko izziv večji, po drugi strani pa so tudi odzivi bolj hvaležni."