Slovenske univerze vse bolj vpete v mednarodno okolje
Ljubljana, 22. novembra - Slovenske javne univerze si prizadevajo za krepitev prepoznavnosti v evropskem in svetovnem visokošolskem prostoru ter čim večjo internacionalizacijo in odprtost v mednarodno okolje. Sodelujejo s številnimi tujimi univerzami na več področjih, predvsem v evropskih projektih, zelo pomembna je tudi mobilnost študentov prek programa Erasmus.
Ljubljanska univerza se po besedah prorektorice za področje prenosa znanja Tanje Mihalič aktivno odpira v svet in angažirano spreminja v mednarodno odprto, kakovostno in odgovorno institucijo. "Ta proces temelji na mednarodnem in globalnem sodelovanju. Pospešujemo ga z oblikovanjem omejenega števila strateških partnerstev, kjer izbiramo primerljive kakovostne univerze na podlagi Šanghajske lestvice, Scopus kriterijev, ter interesa sodelovanja s članicami," je za STA pojasnila.
Pri tem univerza zasleduje strateške cilje, kot so internacionalizacija, kakovost in prenos znanja v prakso, tudi v mednarodnem okolju. Nedavno so tako podpisali sporazum z belgijsko univerzo KU Leuven, ki je vodilna evropska raziskovalna univerza, na kateri študira več kot 57.000 študentov, od tega kar 9150 iz tujine.
Univerza v Ljubljani s tujimi univerzami sodeluje na več področjih. To so na primer skupni programi (dvojne in skupne diplome), sodelovanje pri doktorskem študiju (predvsem izmenjava članov strokovnih komisij), izmenjava profesorjev in raziskovalcev, pisanje zaključnih del in delovnih praks, razvoj kakovosti, standardov in storitev, ki jih nudi univerza.
Zelo pomembni področji sta tudi izmenjava študentov, predvsem prek programa Erasmus, in sodelovanje pri raziskavah, predvsem v EU projektih. V okviru projekta 7. okvirnega programa EU so sodelovali z več kot dvesto tujimi univerzami.
Trenutno ljubljanska univerza sodeluje z več kot 30 visokošolskimi institucijami Južne in Vzhodne Evrope in na podlagi drugih dvostranskih sporazumov z več kot stotimi institucijami v tujini. V okviru programa Erasmus+ njene članice izmenjujejo študente in zaposlene z več kot 1400 članicami univerz v Evropi. Ljubljanska univerza se aktivno usmerja tudi v oblikovanje strateških partnerstev z izbranimi univerzami v Aziji, je dodala Mihaličeva.
Na Univerzi v Mariboru pa pravijo, da stremijo k utrjevanju sodelovanja v Podonavski regiji ter k postopnemu širjenju sodelovanja z drugimi regijami sveta. "Pri tem bo univerza predvsem upoštevala dane možnosti. Vsekakor je na prvem mestu zagotovitev možnosti študija v tujih jezikih za študente z drugih celin, infrastrukture, ki bo primerna tudi za študente razvitejših svetovnih regij in pa tudi usposabljanju kadrov." so za STA sporočili z mariborske univerze.
Trenutno je večina njihovih partnerskih univerz iz Evrope, predvsem iz podonavske regije, med temi pa največ iz republik bivše Jugoslavije. V programu Erasmus+ ima mariborska univerza okoli 500 partnerskih univerz, s katerimi poteka študijska izmenjava. Med njimi prednjačijo španske, portugalske, turške, nemške in avstrijske univerze, v bistvu pa poteka izmenjava z vsemi državami Evropske unije.
Po navedbah univerze bodo s pomočjo pridobljenih sredstev v programu Erasmus+ začeli redno sodelovati še z univerzami v Srbiji, BiH, Rusiji, na Kitajskem, predvidoma tudi v Južni Afriki in Novi Zelandiji.
Univerza je sicer raziskovalno vpeta v mednarodne mreže pretežno preko mednarodnih projektov in mobilnosti. V okviru največjega evropskega programa za raziskave in inovacije, Obzorje 2020, trenutno potekajo štirje projekti. "A največ aktivnosti poteka na ravni čezmejnega sodelovanja z Madžarsko in Avstrijo ter Hrvaško, v programu Srednja Evropa in Jugovzhodna Evropa," so navedli na univerzi.
Tudi naša najmlajša univerza, Univerza na Primorskem je v zadnjih letih močno povečala vpetost v mednarodno okolje v obliki čezmejnih in drugih mednarodnih partnerstev v projektih in se odprla skladno s strategijo internacionalizacije ter odličnimi znanstvenimi dosežki na nacionalni ravni. To se po navedbah univerze odraža tudi v novi strategiji 2014-2020, kjer so si zadali še višje cilje, predvsem povečati število raziskovalnih področij v svetovnem merilu in učinkovitejše upravljati z znanjem ter inovacijami.
Univerza bo v okviru izobraževanja internacionalizacijo še naprej udejanjala prek izmenjav študentov, profesorjev in raziskovalcev ter si prizadevala za pridobitev novih partnerskih institucij tudi iz neevropskih držav, kar omogoča program Erasmus+. Poleg tega bo v naslednjem študijskem letu prvič ponudila svoj študijski program v tujini kot obliko visokošolskega transnacionalnega izobraževanja ter razširila ponudbo študijskih programov z izvedbo v angleškem jeziku, so še pojasnili za STA.