Znanosti se v zadnjih letih po mnenju raziskovalcev slabo godi
Ljubljana, 25. novembra - Znanosti se v zadnjih letih slabo godi, ni razvojne vizije, je bila ena od ugotovitev sodelujočih na torkovi javni tribuni pobudnikov pobude Brez prihodnosti. Opozorili so, da se varčevanje v znanosti nadaljuje, da mladi zaradi negotove zaposlitve odhajajo v tujino, starejši pa so pod pritiskom, ker morajo sestavljati nove predloge za projekte.
Na javni tribuni v organizaciji predstavnikov akcije Brezprihodnosti.si o znanosti in zahtevah za izboljšanje tega področja je Oto Luthar, sicer direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanost in umetnosti (ZRC SAZU), spomnil, da so zaposleni na inštitutih in univerzah že pred 18 leti opozarjali, da bo Slovenija preskok v 21. stoletje zmogla le oborožena z znanjem, predvsem pa s pravim odnosom do svojega razvojnega potenciala - znanosti.
"Takrat smo se spraševali, ali nas in tiste, ki o tem odločajo, skrbi prihodnost. Osemnajst let kasneje smo ugotavljali, da te prihodnosti še ni. In to je moto današnjega srečanja, moto pobude Brezprihodnosti, ki skuša zaobjeti srčiko naših frustracij," je pojasnil.
Že leta 2012 so v okviru Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) poslance državnega zbora v javnem pismu pozvali proti varčevalnim ukrepom na področju znanosti, raziskovanja in visokega šolstva v proračunu za leto 2013/2014.
Poziv je bil spregledan, zniževanje financiranja v znanosti se nadaljuje, v zadnjih treh letih je vlada denar za znanost oklestila za četrtino. Da se po koncu krize ta sredstva še bolj zmanjšujejo, je ugotavljal Peter Klepec iz Znanstveno raziskovalnega inštituta SAZU. Izpostavil je mlade raziskovalce v humanistiki, ki delajo na evropskih projektih, ki ne bodo nikoli realizirani. Zato odhajajo v tujino, je dejal.
Na beg možganov je opozorila tudi Ana Rotter iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Zdi se ji, da je na tem področju povsem zgrešena politika, ker ustvarjamo hiperprodukcijo mladih raziskovalcev, ki jih potem nimamo kje zaposliti.
Ksenija Vidmar Horvat z ljubljanske filozofske fakultete problem v raziskovalni dejavnosti vidi v odsotnosti razvojne vizije na tem področju, zaradi česar je na dolgi rok negotova celotna akademska struktura. Raziskovalci, ki so ostali doma, se čutijo manj vredne, je med drugim dejala in dodala, da je nizka stopnja zaupanja v slovensko znanost.
Pravo vrednost znanosti se danes premalo poudarja, ali pa se tega niti ne zavedamo in to že sami znanstveniki, kaj šele javnost ali pa odločevalci, ki odločajo o našem delu, je menil Martin Klanjšek z Inštituta Jožef Štefan. "Prava vrednost znanosti je znati tvoriti novo, neopisljivo s koncepti, ki trenutno obstajajo," je še dodal.
Akcija je sicer objavljena na spletni strani brezprihodnosti.si. in ima doslej več kot 800 podpisnikov.