Ob evropskem tednu robotike tudi o novih priložnostih sodelovanja človeka in robota

Ljubljana, 25. novembra - Ob evropskem tednu robotike, ki poteka od 23. do 29. novembra, so strokovnjaki na novinarski konferenci spregovorili o trendih na področju robotike, njenem vplivu na gospodarsko rast ter o sodelovanju človeka in robota. Na dogodku so predstavili tudi četrti posvet o robotiki ter evropski forum robotike, ki ga bo Slovenija gostila prihodnje leto.

Ljubljana, SAZU.
Novinarska konferenca ob evropskem tednu robotike, na kateri so med drugim spregovorili o trendih na področju razvoja robotike, njenem vplivu na gospodarsko rast ter konkurenčnosti Slovenije v primerjavi z drugimi državami znotraj EU.
Foto: Nebojša Tejić/STA



V okviru Evropskega tedna robotike se vsako leto konec novembra po Evropi zvrsti vrsta različnih aktivnosti in dejavnosti, katerih cilj je prikazati vpliv robotov na okolje danes in v prihodnosti. S četrtim posvetom o robotiki, ki bo potekal jutri, se Evropskemu tednu robotike pridružuje tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik SAZU Tadej Bajd.

"Posebnost posveta je v tem, da ne bodo predavali akademiki, temveč strokovnjaki s področja robotike v Sloveniji. Povabili pa smo tudi dijake gimnazije Vič, prvo slovensko raziskovalno podmornico Calypso ter študente ljubljanske univerze, ki z robotskim invalidskim vozičkom tekmujejo na mednarodnem tekmovanju," je pojasnil Bajd. Del pozornosti posveta bo posvečenega biorobotiki in pomembnim raziskovalnim projektom na tem področju.

Matjaž Mihelj iz Laboratorija za robotiko (Robolab) na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko meni, da je z robotizacijo pogosto povezan tudi strah pred izgubo delovnih mest, ki pa je neupravičen. Zaradi robotizacije se namreč pojavijo tudi nova delovna mesta, ki jih pred tem niti nismo pričakovali, pravi Mihelj.

Opozoril je tudi na nove priložnosti sodelovanja človeka in robota. Kirurški roboti denimo kirurgom pomagajo pri zapletenih operacijah. Robot kirurgu pomaga na področju motoričnih in zaznavnih sposobnosti, s čimer dosega natančnost, večjo varnost in hitrejše okrevanje, je sodelovanje med človekom in robotom orisal Mihelj. "Namen robotov namreč ni v nadomeščanju ljudi, ampak v sodelovanju z njimi v fizični, socialni in kognitivni interakciji."

Zlatko Matjačić z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča je spregovoril o uvajanju robotov v klinično okolje, ki se je začelo pred 15 leti. "V tem času se je izkazalo, da so roboti predvsem odlično orodje izkušenih zdravstvenih delavcev, ne bodo pa v celoti nadomestili človeka, temveč zgolj tiste naloge, ki so težke in nevarne," meni Matjačić. Napredek na področju rehabilitacijske robotike bo po njegovem mnenju prispeval k izboljšanju kakovosti življenja oseb z motnjami v gibanju, rehabilitacija pa bo s pomočjo robotov hitrejša in bolj učinkovita.

Področje robotike je pomembno tudi za področje športa, je poudaril Leon Žlajpah z Instituta Jožef Stefan (IJS), kjer so razvili robota smučarja, ki je požel veliko zanimanja. Gre namreč za robot, ki je kot edini na svetu sposoben samostojnega smučanja med vratci. Žlajpah pričakuje, da bodo odkritja na področju robotike v prihodnje pomembno spremenila posamezne športne discipline.

Robotika je hitro razvijajoči se trg; k temu prispevajo vedno nove rešitve, ki jih je možno aplicirati na področja kot so industrija, medicina, kmetijstvo in transport. Na svetovni ravni na leto prodajo 180.000 robotov, od tega več kot tretjino samo na Kitajskem, prodaja pa se vsako leto poveča za 12 odstotkov, je pojasnil predstojnik Robolaba Marko Munih. Po zadnjih podatkih Mednarodne zveze za robotiko naj bi se prodaja industrijskih robotov do leta 2018 na globalnem nivoju vsako leto povečala za petnajst odstotkov.

Trenutno v svetovni industriji dela približno 1,5 milijona robotov, največ na Japonskem, v Koreji ter Nemčiji. V slovenski industriji na 10.000 zaposlenih dela 90 robotov, številka pa se vsako leto povečuje. Trenutno v industriji dela 600 robotov, od tega le 48 v neavtomobilski industriji, kar je po mnenju Muniha majhna številka, ki kliče po dodatnih naporih na tem področju.

Munih je na novinarski konferenci predstavil tudi Evropski forum robotike, ki ga bo Slovenija gostila od 21. do 23. marca 2016. Forum, ki poteka pod okriljem mednarodne zveze euRobotics, predstavlja najpomembnejše srečanje strokovnjakov in gospodarstvenikov s področja robotike v Evropi.

Glavna nit foruma, v okviru katerega se bo zvrstilo več kot 30 delavnic, je druženje, izmenjava mnenj ter mreženje za boljše skupno delovanje, je pojasnil Munih. Na dogodku, ki ga poleg euRobotics organizirajo tudi fakulteta za elektrotehniko, IJS, SAZU in Univerza v Ljubljani, pričakujejo okoli 600 udeležencev, je še povedal Munih.

Namen foruma je vpogled v preteklo, trenutno in prihodnje dogajanje na področju robotike, predstavlja pa tudi pomembno priložnost za slovenske raziskovalne partnerje in domačo industrijo, je še povedal Munih.