Letos štirje prejemniki nagrad Vratislava Bedjaniča

Doktor Tine Konjedic z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je dobil nagrado za doktorsko disertacijo o uporabi tehnike mehkega preklapljanja za izboljšanje učinkovitosti in povečanje gostote moči enofaznega pretvornika s korekcijo faktorja moči. Njegov mentor je bil profesor doktor Miro Milanovič.

Magister Primož Bergoč z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je prejel nagrado za magistrsko delo o turbinskem regulatorju za male hidroelektrarne. Njegov mentor je bil profesor doktor Borut Zupančič.

Magister inženir elektrotehnike Mitja Breznik z ljubljanske fakultete za elektrotehniko je prejel nagrado za magistrsko nalogo bolonjskega študijskega programa o identifikaciji vplivnih fenomenov izgub v železu sinhronskega stroja s trajnimi magneti. Vloga mentorja je opravljal profesor doktor Damijan Miljavec.

Magistra inženirka elektrotehnike Teodora Dimitrovska pa je prejela nagrado za magistrsko nalogo bolonjskega študijskega programa na temo ocenjevanja vztrajnostne konstante EES s pomočjo WAMS meritev. Njena mentorja sta bila docent doktor Urban Rudež in profesor doktor Rafael Mihalič.

Profesor doktor Igor Papič je na podelitvi v vlogi dekana ljubljanske fakultete za elektrotehniko poudaril pomen prenosa novih tehnologij in znanj v industrijsko okolje. To je po njegovem mnenju ena ključnih nalog delovanja tehniških fakultet.

Podobno je poudaril tudi dekan mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, profesor doktor Borut Žalik. Po njegovih besedah se na fakulteti zavedajo odgovornosti, ki jo imajo za izobraževanje kadrov, ki bodo znali prenašati temeljna znanja v industrijo.

Komisija za podelitev nagrad Vratislava Bedjaniča pod vodstvom doktorja Zvonka Toroša je nagrajence izbrala izmed 14 predlogov. Letos so te med tehniškimi strokovnjaki dobro uveljavljene nagrade, ki jih je leta 1970 na predlog zaslužnega profesorja doktorja Antona Ogorelca osnovala Iskra, podelili že 45.

Vratislav Bedjanič je bil ustanovitelj in direktor prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Leta 1929 je diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani, predhodnici današnje ljubljanske fakultete za elektrotehniko, leta 1940 je bil imenovan za docenta.

Že leta 1945 je kot strokovnjak za elektroenergetiko sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije, med drugim tudi podjetja Iskra v kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru.

Na osnovi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomenu obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov je sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov (Tela) v Ljubljani.

V letu 2009 je sponzorstvo Bedjaničeve nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRE-CIRED, v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko in mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Vključno z letom 2015 je bilo doslej podeljenih 284 nagrad, od tega je bilo 161 nagrajencev z ljubljanske, 59 z mariborske in 64 z drugih univerz. Podeljene so bile za 53 doktoratov znanosti, 89 znanstvenih magistrskih nalog in 143 diplomskih del. Nagrade izmenično podeljujejo na ljubljanski in mariborski univerzi.