Cerar na 90. obletnici Inštituta za narodnostna vprašanja o strpnosti

Ljubljana, 16. decembra - Kot družba moramo nameniti posebno pozornost negovanju načina življenja, ki na eni strani spoštuje svojo tradicijo in temeljne vrednote, obenem pa zna graditi strpen in spoštljiv odnos do različnosti, je v torek zvečer na prireditvi ob 90. obletnici Inštituta za narodnostna vprašanja opozoril premier Miro Cerar.

Ljubljana, Narodna galerija.
Slavnostna prireditev ob 90. obletnici Inštituta za narodnostna vprašanja.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Na prireditvi, ki je potekala v ljubljanski Narodni galeriji, je premier dejal, da v znanosti in tudi sicer ni pogosto, da bi se v Sloveniji lahko pohvalili, da smo bili prvi v Evropi ali celo na svetu, kot je to na področju manjšinskih in etničnih študij.

Inštitut za narodnostna vprašanja je bil kot Manjšinski inštitut ustanovljen 1. februarja 1925 v Ljubljani. Sprva se je osredotočal na proučevanje položaja Slovencev v zamejstvu ter nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Danes se ukvarja z različnimi narodnostnimi, manjšinskimi in mejnimi vprašanji.

Leta 1941 je bil inštitut v luči druge svetovne vojne likvidiran, da raziskovalno gradivo ne bi prišlo v roke okupatorju. Z delom je nadaljeval od januarja 1944, in sicer na osvobojen ozemlju, v Kočevskem rogu. To je bila edina tovrstna organizacija v okupirani Evropi.

Direktorica inštituta Sonja Novak Lukanovič je na prireditvi opozorila na globalne trende poslabšanja položaja manjšinskih in drugih marginaliziranih skupnosti, nestrpnosti ter ksenofobije. Ponekod prihaja tudi do poslabšanja družbenih in medetničnih odnosov.

Cerar se je v nagovoru dotaknil aktualne begunske krize, o kateri je dejal, da nas je na nek način presenetila in nas postavila pred velike izzive. Po njegovem je Evropa danes v težkem času in pred hudo preizkušnjo. Poudaril je, da beguncev nikakor ne smemo enačiti s kakršnimkoli terorizmom.

Kot pravi predsednik vlade, moramo Evropi pomagati, da preživi: "Če ne bomo v Evropi uspešni pri begunskem vprašanju, če bodo porušena dosedanja načela, če se bo Evropa začela razkrajati, če bo vsaka država ravnala egoistično, potem bo to konec Evrope, konec zgodbe, zaradi katere ti ljudje sploh prihajajo k nam." Po njegovem begunci v Evropi vidijo svetlo luč tega sveta.

Novak Lukanovičeva meni, da moralna kriza in globalno nepredvidljiva politična situacija zavezujeta inštitut, da sledi antični modrosti, ki pravi, da je treba izkoristiti bogastvo preteklosti za izzive prihodnosti.