Mariborska univerza z obnovljeno Baroničino hišo dobiva nov prostor za raziskovanje

Omenjena zgradba z elementi v tistem času modernega secesijskega sloga na Prežihovi ulici je nastala leta 1903 po naročilu baronice Emme Mixich Rast, njen arhitekt pa je bil Fritz Friedriger. O življenju in identiteti baronice je znanega zelo malo, omenjeni objekt pa je najverjetneje že od vsega začetka vseboval več najemniških stanovanj, nazadnje v pritličju tudi frizerski salon.

Na nujnost obnove te stavbe poleg FERI se je po besedah Tičarja opozarjalo že desetletja, omenjalo se je celo njeno rušitev, vse dokler ni k zadevi pred nekaj leti pristopila univerza. Najprej je bilo treba pridobiti lastništvo celotnega objekta, sredi aprila letos pa so začeli z gradbenimi deli.

Obnova je stala 2,15 milijona evrov, od tega so 1,5 milijona pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek pa sta prispevala ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter univerza.

FERI je tako pridobila 1565 kvadratnih metrov novih površin, kjer bodo po besedah dekana Boruta Žalika uredili prostore za raziskovalne dejavnosti in učilnice. V pritličju bodo uredili predpodjetniški inkubator, ki bo na voljo študentom 24 ur na dan. "Smo velika fakulteta in naša moč je v povezovanju. Vsebine v Baroničini hiši bodo korak k nadaljnjemu povezovanju vseh disciplin, ki jih ta fakulteta goji, v prvi vrsti pa bodo v njej našle prostor tiste, ki se trenutno soočajo z največjo prostorsko stisko," je povedal.

Osnovni cilj prenove Baroničine hiše, ki je razglašena kot umetnostni in arhitekturni spomenik ter kot taka vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije, je bila po besedah arhitekta Davida Mišiča njena ohranitev in prilagoditev novi namembnosti. "Obnova historičnega objekta, kakršna je ta secesijska stavba, obuja zavest o pomenu revitalizacij ter obnove kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Izredno ambiciozno zasnovana arhitektura na prelomu 19. v 20. stoletje sodi med najpomembnejše stavbe tega časa v Mariboru," je pojasnil.

Tudi po besedah Srečka Štajnbaherja z mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine gre za eno najlepših ohranjenih secesijskih stavb v Mariboru, zato je vesel, da je zdaj zaščitena pred propadom in da so pri prenovi ohranjene vse njene osnovne značilnosti, kot sta na primer fasada in stopnišče.