Novela uredbe o izvajanje raziskovalne dejavnosti določa ekvivalent polne zaposlitve

Med najpomembnejšimi spremembami, ki jih uvaja novela uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, je pojem "ekvivalent polne zaposlitve" in predstavlja enega ključnih pojmov uredbe, ki ni bil dovolj podrobno definiran, so za STA pojasnili v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).

Ekvivalent polne zaposlitve pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar po novem pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela. Doslej se je povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve določala na podlagi dejanske cene dela raziskovalca in dejanskih ostalih stroškov programa. Ta ekvivalent je zdaj definiran kot enota, ki jo sestavlja 1700 efektivnih raziskovalnih ur, so dodali.

Z novelo se spreminja tudi obseg enote, v okviru katere se preverja namenska poraba proračunskega denarja. Po doslej veljavni ureditvi je agencija namensko porabo denarja za izvajanje raziskovane dejavnosti, financirane iz proračuna, preverjala v okviru programske skupine.

Za izvajalce projektov, ki niso bili člani programskih skupin, se je ta poraba preverjala v okviru virtualne skupine na ravni raziskovalne organizacije. Te so morale najprej evidentirati porabo za vsak projekt posebej ter jo na projektu razdeliti glede na sodelovanje v raziskovalnih programih in stroške prikazati v okviru posamezne programske skupine.

Sprememba bo po navedbah agencije olajšala evidentiranje porabe denarja in poročanje ter nadzor nad namensko porabo proračunskega denarja.

Prenovljena uredba dovoljuje dodatno odstopanje pri porabi dela denarja za programe za pokrivanje povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi prejemki. Glede na veljavno ureditev so do delnega povračila v zvezi z delom (malica, prevoz na delo in z dela, regres, premije) upravičeni samo raziskovalci na javnih raziskovalnih zavodih in člani programskih skupin na javnih visokošolskih zavodih, ki so angažirani za raziskovalno delo, ki ga financira agencija za polni delovni čas.

Kot so opozorili, pa je prav spremljanje porabe denarja v preteklosti pokazalo na sistemski problem. Ker nekatere raziskovalne organizacije niso upravičene do dodatnega denarja za ta namen in hkrati ne razpolagajo z drugimi sredstvi, iz katerih bi lahko izvajalcem pokrili obveznost povračil v zvezi z delom, bo novela z dovoljenimi dodatnimi odstopanji omogočila pokrivanje omenjenih stroškov takrat, ko organizacija za ta namen ne bo prejela drugih sredstev proračuna.