Na konferenci izpostavili pomen v tujini pridobljenega znanja
Ljubljana, 20. januarja - Sodelujoči na današnji konferenci Tujina, moja službena domovina v organizaciji študentov psihologije in oddelka za psihologijo v Ljubljani so poudarili pomen izkušenj z dela v tujini. Delodajalci bi se morali bolj zavedati vrednosti znanja, ki ga zaposleni pridobijo na tujem, in jim ponuditi ustrezno delovno mesto, je bilo slišati.
"Delodajalci bi se morali potruditi, da zaposleni ostane v podjetju tudi po vrnitvi z dela v tujini," je dejal Peter Kovač Vujasinović v prispevku Repatriacija - vrnitev domov po delu v tujini. Človek, ki se vrne iz tujine, je po njegovih besedah drugačen kot pred odhodom, a tudi delovno okolje v domovini ni več isto kot prej.
Ko se vrne, lahko občuti t. i. povratni kulturni šok, ko so njegova pričakovanja drugačna od razmer v resničnem življenju, je opozoril Kovač Vujasinović. Med bivanjem in delom v tujini je zato po njegovih besedah nujno seznanjanje z dogajanjem v podjetju, koristno je imeti mentorja, treba pa je dobiti tudi informacije o možnostih kariernega razvoja.
Prav tako je tudi Jernej Savič iz Novartisa, ki je v Londonu delal leto dni, na okrogli mizi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja na delu v tujini menil, da se morajo podjetja pripraviti na vrnitev delavca. Razočaranja so v nasprotnem primeru po njegovi oceni neizogibna.
Petra Brne, Uršula Mavrič in Špela Krobat so poudarile vlogo, ki jo ima psiholog pri posameznikovem odhodu v tujino. Psihologova pomoč je v takih primerih skoraj nujna, so menile. Posameznika lahko namreč pouči o izzivih, s katerimi se bo srečal na poti, v težavah pa mu lahko nudi konkretno oporo.
Profesor in vodja oddelka za raziskovanje vodenja na Univerzi Wesleyan v Indiani v ZDA Boyd Johnson je spomnil, da vodilne korporacije pogosto želijo zaposliti ljudi, ki imajo izkušnje z delom v različnih kulturnih okoljih in lahko dobro delajo v delovnem okolju s sodelavci iz različnih kulturnih ozadij.
Po njegovih ugotovitvah je izobraževanje s področja različnih kultur, ki se začne čim bolj zgodaj, zelo dobrodošlo. Takšni ljudje namreč bolje razumejo kulturne razlike, je poudaril.
Izvršni direktor Inštituta za medkulturi menedžment na Tehnološkem inštitutu na Floridi Richard Griffith pa je v video predstavitvi spregovoril o strategijah za zagotavljanje učinkovite komunikacije in o delu v mednarodnem timu. "Treba je biti potrpežljiv in graditi odnose. Tako se postavijo temelji za uspeh," je dejal.
Strokovno konferenco so organizirali študenti magistrskega študija psihologije pod mentorstvom Eve Boštjančič v sodelovanju z oddelkom za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.