Botanični vrt Univerze v Ljubljani odprl nove prostore semenske banke

Nova pridobitev, za katero je 40.000 evrov prispevala Univerza v Ljubljani, 10.000 pa vrt sam, bo odslej omogočala shranjevanje semen v posebnih zamrzovalnikih. Gre za pomembno pridobitev, ki omogočala bistveno večjo obstojnost semen - do okoli petdeset let - ki jih nabirajo že od leta 1810 ter so pomemben material za različne raziskovalce, je pojasnil Bavcon. Doslej so semena namreč hranili le v aktivni kolekciji, v vrečkah, v katerih pa semena zaradi slabših razmer, ostanejo kalna le tri do pet let.

Novi prostori in oprema po besedah raziskovalke botaničnega vrta Blanke Ravnjak predstavljajo pomemben doprinos k raziskovalnemu delu botaničnega vrta, ki se ukvarja predvsem z varovanjem avtohtonih rastlinskih vrst in tistih, ki so na seznamu ogroženih vrst v Sloveniji.

S pomočjo genetskega materiala v obliki semen, ki je vedno prisoten in kakovosten, lahko namreč v primeru izumrtja določene vrste rastlin vzgojijo nove rastline, je pojasnila Ravnjakova. "Poleg tega pa trajno shranjeni vzorci predstavljajo tudi pomemben genetski material za raziskave za različne znanstvene institucije po svetu in doma," je še dodala.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je ob odprtju poudaril pomembno raziskovalno in izobraževalno vlogo, ki jo botanični vrt opravlja že veliko desetletij. "Daje, kar univerza potrebuje, ter je zaslužen za to, da lahko univerza svoje programe izvaja bolj kakovostno." Rektor sicer vlogo botaničnega vrta med drugim vidi v zaščiti avtohtonosti in dediščine, ki jo sodobne ekološke spremembe ogrožajo. "To je še posebej pomembno za slovensko okolje, z bogato biodiverziteto," je poudaril.

Botanične vrtove so v preteklosti začeli ustanavljati z namenom, da bi bile to urejene zbirke, ki bi služile za prepoznavanje in raziskovanje rastlin, zato so tam zbirali tudi semena najrazličnejših vrst, je spomnil Bavcon. Najprej je šlo za vljudnostno izmenjavo semen med vrtovi, ki pa je s časom prerasla v formalizirano in utečeno sodelovanje med vrtovi.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani vsako leto naberejo semena rastlin za lastne potrebe in tudi za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Shranjujejo okoli 10.000 vzorcev v aktivni kolekciji ter 500 vzorcev v zamrznjeni obliki, k slednji kolekciji pa bodo v kratkem dodali še več sto novih semen. Seznam semen vsako leto objavijo v indeksu semen. Prva tiskana verzija indeksa, ki ga danes hranijo v arhivu v botaničnem vrtu, sega že v leto 1889.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani aktivno sodeluje pri varovanju rastlinske pestrosti. Letno sodelujejo pri izmenjavi seznamov semen z 293 vrtovi po svetu, kar je približno 18 odstotkov svetovnih vrtov. Lani je denimo njihova semena naročilo 178 vrtov. Letno pa izmenjajo približno 1000 do 1500 semen. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene, so povedali v botaničnem vrtu. "Imamo semensko banko rastlin, ki jih gojimo v vrtu, začenjamo pa tudi s semensko banko rastlin z naravnih rastišč," so dodali.