Na fakulteti za elektrotehniko z inovativno tehnologijo rešujejo težave gibalne oviranosti

Na odprtju je profesor Matjaž Mihelj iz Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko predstavil projekt Cybathlon - prvo profesionalno mednarodno tekmovanje športnikov invalidov, ki vključuje študente v razvoj pripomočkov za pomoč osebam z gibalnimi motnjami.

"Tekmovanje Cybathlon so neke vrste paraolimpijske igre, a za razliko od pravih je tukaj poudarek na tekmovalcih, ki tekmujejo z uporabo različnih visokotehnoloških pripomočkov, kot so denimo roboti, možganski vmesnik ali funkcionalna električna stimualcija," je pojasnil Mihelj. Namen tekmovanja je predvsem promocija razvoja tehnologij, ki bi gibalno oviranim osebam omogočale lažje življenje, gibanje, dostopnost ter tudi komuniciranje.

Na tekmovanju, potekalo bo oktobra v Zürichu, se bo ekipa študentov in mentorjev različnih fakultet predstavila z robotskim invalidskim vozičkom, ki ga trenutno razvijajo na fakulteti za elektrotehniko. Gre za multidisciplinaren projekt, pri katerem sodeluje več fakultet, njihov cilj je, da bi voziček lahko premagovali različne urbane ovire, med njimi tudi stopnice, zaradi česar so kolesom s štirikolesnim pogonom dodali tudi gosenice.

Po tekmovanju bo voziček ostal raziskovalna platforma, ob zadostnem zanimanju študentov pa bodo projekt nadaljevali tudi na prihodnjem tekmovanju Cybathlon, ki bo leta 2020 v Tokiu. V projektu sodelujejo tudi številna podjetja, kar bo študentom v prihodnosti pomagalo pri iskanju zaposlitve, je prepričan Mihelj.

Profesor Andrej Košir iz Laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco pa je izpostavil tehnologijo socialno inteligentnih storitev in aplikacij za posebne potrebe. Gre za tehnologije vmesnikov med človekom in napravami, predvsem storitvami, katerih cilj je, da bi se vsa človekova pozornost pri delu v celoti usmerila na storitev in ne na uporabniški vmesnik, je pojasnil Košir.

"Prava socialno inteligentna aplikacija bi razpoznala govor, čustva, poznala bi pretekle navade, sama vprašala, kar potrebuje vedeti, in odgovorila kot človek, ki je upošteval vse, kar oseba potrebuje. Na ta način bi zadevo lahko približali novim skupinam uporabnikov, približali starejšim in tistim s posebnimi potrebami," je pojasnil Košir.

Trenutno v laboratoriju razvijajo socialno inteligentno aplikacijo za učenje slepega tipkanja, ki spremlja uporabnikovo pozornost, utrujenost in angažiranost ter preko grafičnega uporabniškega vmesnika izraža čustva. Povezana je s psihološkim zakonom pozitivne podkrepitve, po katerem se vedenje, ki je bilo v preteklosti nagrajeno, pogosteje pojavlja tudi v prihodnosti. S čustvenim stanjem aplikacije želijo pri spodbujati pozitivne vzorce obnašanja pri učenju, je pojasnil Košir.

Igor Škrjanc iz Laboratorija za avtonomne mobilne sisteme je prestavil rehabilitacijski voziček, ki ga trenutno skupaj z URI Soča ter nemškim podjetjem Medica razvijajo v laboratoriju. Med drugim razvijajo sistem za vpenjanje človeka, platformi nemškega podjetja pa so dodali tudi senzorje ter v voziček vgradili inteligentne rešitve. S pomočjo inteligence se lahko voziček denimo samostojno izogiba oviram v prostoru, zna pa izvesti tudi zahteve, ki jih ukaže uporabnik.

Poleg rehabilitacijskega vozička v laboratoriju trenutno delajo tudi na projektu lokalizacije v prostoru s pomočjo mobilnega telefona. Rešitev je uporabna za različne namene, med drugim za lokalizacijo v prostoru za slepe osebe, je pojasnil Škrjanec.

Na fotografijah razstave Ovire so preteklost, gledamo naprej!, ki so jo odprli ob začetku informativnih dni, nastopata razvojni inženir na fakulteti za elektrotehniko Anže Pratnemer in študent elektrotehnike Robi Bojanec, oba z gibalno oviranostjo. Z razstavo želijo na fakulteti pokazati, da niso le sodobna in napredna fakulteta, temveč tudi socialna fakulteta, ki omogoča lažjo mobilnost gibalno, slušno in vidno oviranim ljudem. Bojanec je sicer tudi del ekipe, ki razvija robotski invalidni voziček in bo oktobra tekmoval na Cybathlonu.