Znanost ob 13h: Za razvoj nujna izmenjava idej in odprtost
Ljubljana, 24. februarja - Ključni element za napredek pri prenosu znanja v industrijo je izmenjava raznolikih idej in mednarodna oprtost, so se strinjali udeleženci tretjega omizja iz serije znanost ob 13h. Udeleženci so spregovorili o vlogi in pomenu inovacij, ki so v zadnjih mesecih postale vodilo projektov, osredotočenih na sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom.
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Andraž Tori iz Zemante.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Andraž Tori iz Zemante.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Andraž Tori iz Zemante.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Andraž Tori iz Zemante.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Jaklič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Profesor na medicinski fakulteti in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Ljubljana, Institut Jožef Stefan.
Tretje srečanje serije oddaj Znanost ob 13h z naslovom Inovacija, to sem jaz.
Foto: Nebojša Tejič/STA
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič izpostavlja, da snovalci politik pogosto ne razumejo, da sta področji temeljnih in aplikativnih raziskav soodvisni, zato je nujno vlaganje v obe področji. Podaril je, da v Sloveniji sistemskih rešitev za tovrstno financiranje nimamo. Rešitev pa vidi v vzpostavitvi okolja, kjer bo prihajalo do izmenjav različnih idej. Poleg tega bi bilo potrebno zmanjšati birokratizacijo, ki je po njegovem mnenju nasprotje podjetnosti.
Tudi profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marko Jaklič se strinja, da bi politiki velik korak naredili že z razbremenitvijo administrativnih ovir, tako na področju znanosti kot tudi na področju gospodarstva. Odgovornost za boljšo pretočnost znanja z raziskovalnih institucij v gospodarstvo, pa po njegovem mnenju ni le na strani politike, temveč vseh, ki se nahajajo v inovativnem okolju.
Vzpostavitev inovacijskega mostu med gospodarstvom in znanstvenimi institucijami je po mnenju Jakliča zelo zahtevna naloga, na obeh strani pa potrebujemo inženirsko logiko, meni Jaklič. "Moramo se odpreti in izstopiti iz kriterijev podpovprečnosti ter spodbuditi zmagovalno miselnost, ki se ponekod že izraža."
Diskusije, ali znanost deluje v interesu kapitala, so po njegovem mnenju brezpredmetne. "Bistvo je v tem, da si želimo kakovostnejšega življenja in želimo narediti spremembo. Za premik na tem področju pa bi potrebovali prave vodje tako na političnem kot tudi gospodarskem področju, ki pa jih trenutno nimamo," je kritičen Jaklič.
Profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik Centra za intenzivno interno medicino v Kliničnem centru Marko Noč opozarja, da je področje medicine z vidika napredka in inovacij zelo specifično. "V medicini čutim konstanten pritisk kapitala, katerega interes je dobiček, ki nas sili v inovacije, za razliko od nas, ki delamo v interesu napredka in pacientov." Če se naša hotenja ujamejo, je to zmagovalna situacija, meni Noč, "problemi pa nastanejo, ko gre kapital svojo pot."
Izpostavil je še, da so nujne sistemske spremembe tudi na področju izobraževanja, sicer bomo lahko v najboljšem primeru zgolj sledili drugim, prebojev pa, razen v redkih primerih, ne bo.
Inoviranje ter prenos inovacij v industrijsko okolje je po mnenju Andraža Torija iz podjetja Zemanta na nekaterih področij postalo bistveno cenejše. Ključnega pomena pa je, da smo na ta področja ter priložnosti, ki jih prinašajo, pozorni. Poudarja tudi odprtost, od katere pa je po njegovem mnenju Slovenija precej oddaljena. Za kaj takšnega namreč potrebujemo konsenz tudi zunaj področja znanosti, je prepričan Tori.
Kot še izpostavlja, polaganje upov v startup podjetja ni rešitev. "So segment podjetniškega delovanja, nekaj je gazel, so inspirativni, ne bodo pa rešili tega, da nismo odprti, da se bojimo osebne odgovornosti in osebnega odločanja, zaradi česar poskušamo vse normirati. Če teh vzorcev obnašanja ne bomo spremenili, tudi startupi ne bodo rešili ničesar, je prepričan Tori.
Po njegovem mnenju je zato na strani posameznikov, ki so se odločijo za pot od inovacije v znanosti do produkta, da ustanovijo podjetje ali poiščejo nekoga, ki ga bo inovacija zanimala. "Od države preveč pričakovati preveč ni zdravo, najbolje je delati na tem, kaj lahko storimo sami," je po dogodku še povedal Tori.