Minister Žmavc: Namesto bega raje kroženje slovenskih možganov prek meja
Maribor, 24. februarja - Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes v Mariboru priredil 2. mednarodno konferenco Slovenski možgani krožijo prek meja, na kateri se predstavljajo slovenske raziskovalne ustanove, ki delujejo zunaj Slovenije. Namen takšnih dogodkov je po besedah ministra Gorazda Žmavca preseči tezo o begu možganov in govoriti o kroženju možganov.
Maribor, Univerza v Mariboru.
Odprtje konference Slovenski možgani krožijo prek meja, ki jo prirejata urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Univerza v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Univerza v Mariboru.
Odprtje konference Slovenski možgani krožijo prek meja, ki jo prirejata urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Univerza v Mariboru.
Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Univerza v Mariboru.
Odprtje konference Slovenski možgani krožijo prek meja, ki jo prirejata urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Univerza v Mariboru.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Univerza v Mariboru.
Odprtje konference Slovenski možgani krožijo prek meja, ki jo prirejata urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Univerza v Mariboru.
Nagovor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
"Moramo se zavedati, da je Slovenija lahko mnogo večja kot sicer. Imamo pol milijona Slovencev zunaj naših meja. Imamo tudi zelo dosti Slovencev, ki so se borili za trdoživost in identiteto slovenskega jezika v teh desetletjih, zdaj pa je pomembno, da iščemo naše aktivnosti predvsem v interesu, da povezujemo mlade," je povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Žmavc.
"Naš cilj je, da takšne mednarodne konference dajo odgovor, da ne pristajamo na tezo o begu možganov, ampak govorimo o kroženju možganov," je dejal in med drugim spomnil na velik potencial mladih iz zamejstva. Po njegovih besedah je treba v državi ustvariti ugodne pogoje, da se bodo te generacije z znanjem, ki ga pridobivajo tudi zunaj, vračale v domovino. "Sicer pa so tisti, ki ostajajo zunaj in delajo kot strokovnjaki, še vedno največji ambasadorji slovenstva v svetu," je dodal.
Prvo takšno konferenco so priredili lani v Ljubljani in je bila po navedbah organizatorjev zelo uspešna. Njen namen je predstavitev slovenskih raziskovalnih ustanov, ki delujejo zunaj Slovenije in so v veliki meri širši slovenski strokovni javnosti nepoznane, da bi tako krepili sodelovanje med slovenskimi raziskovalci, znanstveniki, profesorji in študenti znotraj in zunaj meja Slovenije.
"Namen je promocija slovenske znanosti, ki deluje in živi zunaj Slovenije. Hkrati pa pretvoriti beg možganov v kroženje, torej da če že kdo je v tujini, da ne ostane tam in pozabi na domovino, ampak se z njo povezuje in sodeluje," je povedal Zvone Žigon iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na današnjem dogodku, ki so ga pripravili v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in je zato potekal na rektoratu te univerze, so se predstavile ustanove iz petih držav. Med njimi so Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in Inštitut za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Slovenska narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Inštitut Urbana Jarnika, Slovenski znanstveni inštitut (SZI) in Slovenska študijska knjižnica iz Celovca.
Predstavilo se je Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), v katerega so se pred kratkim začeli povezovati Slovenci, ki so ali še študirajo v tujini. Med predstavljeni je bilo tudi Slovensko-avstralsko akademsko društvo iz Melbournea, ki združuje Slovence v Avstraliji. "Gremo v smeri povezovanja znanosti in akademske sfere, pa tudi gospodarstva," je povedala predstavnica tega društva Kaja Antlej.